Delovno gradivo za izvajanje programa »Uspešno vključevanje otrok priseljencev«

1. Delovno gradivo za izvajanje programa »Uspešno vključevanje otrok priseljencev« Regijsko usposabljanje za strokovne delavce osnovnih in srednjih šol Obalno – kraške regije 12. 2. 2014, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper Zbrali in uredili: Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper, strokovna koordinatorica projekta Mag. Mateja Štirn, ISA institut

2. Program in aktivnosti UVOPMojca Rebec MarinkovićOŠ Antona Ukmarja Koper

3. IZZIV 1 Ste SLOVENCI, malo poznate angleški jezik, morda italijanščino ali … Z družino ste se preselili na Nizozemsko ali…. v državo, katere jezik ne poznate. Imate 2 šoloobvezna otroka. Vzeli ste si dovolj časa, da jih vpišete v šolo in pripravite vse potrebno. Kaj pričakujete kot starš: • od šole ob vpisu otrok? • od učiteljev? • od sošolcev?

4. IZZIV 2 Predstavljajte si, da ste učenec iz Slovenije, ki prve dni, tedne ali mesece obiskuje pouk v Rusiji, kamor ste se pred kratkim preselili. 6 – 8 ur na dan poslušate vse vsebine pri vseh predmetih v ruščini. Kako se počutite? Kaj ob tem razmišljate? Kaj si želite?

5. PREDSTAVITEV PROJEKTA • od novembra 2013 – avgusta 2015 • usposabljanje multiplikatorjev iz 13 OŠ za delo z otroki priseljenci in prenašanje pridobljenega znanja ter izkušenj na sodelavce; • vsaka konzorcijska šola sodeluje še s 3 – 5 sodelujočimi SŠ ali OŠ, kjer multiplikatorke izvajajo program z dijaki/učenci in strokovnimi delavci; • znanje in izkušnje prenesti na ostale strokovne delavce preko regijskega usposabljanja.

6. NAMEN PROJEKTA • Zagotoviti ustrezno informiranost in usposobljenost strokovnih delavcev za UVOP. • Prispevati h krepitvi podpornih okolij v VIZ za razvijanje vrednot medkulturnosti. • Usposobiti učitelje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. • Senzibilizirati učitelje za didaktično prilagajanje pouka otrokom priseljencem. • Predstaviti že razvite mehanizme, didaktike, metode, strategije, modele in jih nadgraditi.

7. AKTIVNOSTI, KI JIH TRENUTNO IZVAJAMO PRI DELU Z OTROKI • NADALJEVALNICA – učna pomoč, • NADALJEVALNICA – učenje slovenščine kot drugega jezika, • UČENJE ITALIJANŠČINE , • KREPIMO DRUŽINE – dejavnosti za otroke in starše, • DEJAVNOSTI ZA POUČEVANJE JEZIKOV OTROK PRISELJENCEV,

8. IP – opora, pomoč, beleženje, • VKLJUČEVANJE V ID IN DRUGE DEJAVNOSTI IZVEN ŠOLE, • MEDVRSTNIŠKA POMOČ , • UČITELJ „ZAUPNIK“, • PRIPRAVA PRIREDITEV

9. NAČRTOVANE AKTIVNOSTI • PRIPRAVLJALNICA – pred pričetkom pouka (med počitnicami) za učence, ki se na novo vključujejo v šolo. • TEČAJ SLOVENŠČINE – za učence, ki so 2. leto vključeni na našo šolo pred pričetkom šole. • PRIPRAVA OTROK NA VKLJUČITEV NOVEGA UČENCA – delo z oddelčno skupnostjo. • ŠOLA ZA MAME – tematske delavnice. • VKLJUČEVANJE OTROK NA ŠOLSKE PRIREDITVE.

10. STROKOVNE PODLAGE • Zakon o OŠ, pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja.. • Smernice za vključevanje otrok priseljencev v šole in vrtce, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2012; • Zbornik Uvajanje rešitev s področja vključevanja migrantov v izvedbene kurikule, OŠ Koper, 2010; • Koncept dela učne težave v OŠ, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2008; • Priporočilo EP in sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; • Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem VI V RS, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.

11. DIDAKTIČNA POMOČ • SLIKA JEZIKA, slikovno gradivo za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika. • SLIKA JEZIKA, priročnik. • Učni načrt TEČAJ SLOVENŠČINE za dijake tujce, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2010. • Madruša Jelen, M., Klančnik Kišasondi, V. (2013). NA POTI K UČENJU SLOVENŠČINE. Koper: OŠ Koper. • Muženič, N. (2014). PRIROČNIK K UČNEMU GRADIVU NA POTI K UČENJU SLOVENŠČINE. Koper: OŠ Koper.

12. Socialna in jezikovna vključenost otroka priseljenca Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper

13. STROKOVNI DELAVCI: ŠŠS, RAZREDNIKI, ODDELČNI UČITELJSKI ZBORI. STARŠI OTROK SOŠOLCI OSTALI ZAPOSLENI OSTALI UČENCI ŠOLE VODSTVO ŠOLE SPREJETOST VARNOST ŠOLSKO OKOLJE NAJ BO POZITIVNO NARAVNANO ZA SPREJEMANJE RAZLIČNOSTI IN DRUGAČNOSTI, TO NAJ BODO IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA VSE.

15. UVAJALNICAUreditev formalnosti pred vključitvijo v uvajalnico (dopisi staršem, skrbnikom, prijavnica s soglasjem).Namenjena sprejemu in uvajanju otrok in njihovih staršev v šolski prostor, novo okolje (vključevanje otrok in staršev). Obsega 20-urni program. Učencem da možnosti, da v maternem jeziku predstavijo državo od koder prihajajo. Ob različnih dejavnostih in igrah si pridobijo občutek varnosti in sprejetosti – pomembna dejavnika za uspešnejše vključevanje. Učenci in njihovi starši spoznajo šolo in učitelje-prednost v tem, da je uvajalnica na šoli, ki jo bo obiskoval učenec priseljenec.

16. Glede na število otrok, njihovo starost in poznavanje slovenščine izvajalci oblikujejo učne skupine. Mlajši otroci potrebujejo drugačne oblike in metode dela od starejših vrstnikov. Gre za učenje jezika skozi igro.Učenci drugega in tretjega VIO spoznavajo komunikacijske vzorce za osnovno sporazumevanje v slovenščini in usvajajo besedišče ob učnem gradivu ter izbranih umetnostnih in neumetnostnih besedilih.V uvajalnici so lahko otroci in starši, ki poznajo jezik otrok migrantov kot pomočniki in prevajalci.

17. NADALJEVALNICA – med šolskim letom- Učenci poznajo že nekatere delavce šole, ker so hodili v uvajalnico.- Ne razumejo ali slabo razumejo slovenski jezik, težje navezujejo stike.- Na novo se učijo slovenski in italijanski jezik, nekateri angleški.- Učni programi v njihovih državah niso enaki našim.- Počasi usvajajo učni jezik, razlagi snovi težje sledijo.- Ne poznajo kulture, navad in običajev v Sloveniji.- Pogosto imajo nižje ocene in slabši učni uspeh.- Prisotne so lahko osebnostne, čustvene ali vedenjske težave.

18. PRIPOROČILA ZA NUDENJE POMOČI Občutek varnosti in sprejetosti, pozitivna klima na šoli, v oddelku, skupini. Na šoli je učitelj-koordinator za učence priseljence. Ure pomoči iz slovenskega in italijanskega jezika (MŠŠ) 1. in 2. šolsko leto(strnjena ali nestrnjena oblika). Po potrebi individualna in skupinska oblika pomoči v nadaljnjih letih šolanja.Obiskovanje dopolnilnega pouka (pomoč pri vključevanju otrok). Vključitev otrok v jutranje varstvo in podaljšano bivanje ter druge interesne dejavnosti. Učenec je lahko neocenjen. Učencem pomagajo učenci “prevajalci”, tutorji. Učitelji organizirajo več individualnih stikov in pogovornih ur z učenci. Pri urah pouka imajo možnosti predstaviti se s svojim jezikom, s kulturo, z navadami, z običaji, s plesi in s pesmijo.

19. Učenec naj sedi tako, da dobro vidi na tablo in dobro sliši učitelja.Poudarek je na poslušanju in govorjenju.Prilagodimo mu čas vključevanja in komunikacije v razredu, v skupini z učiteljem in s sošolci.Uporabljamo didaktične pripomočke in gradiva (slikovni material, video-posnetke …)Razumevanje novih besed in pojmov sproti preverjamo.Besedila prilagodimo (krajša besedila).Organiziramo različne oblike sodelovalnega učenja (heterogene skupine).Pri pisnem izražanju učencu pomagamo z različnimi oporami, npr. z vprašanji, s ključnimi besedami, z miselnimi vzorci.Pri delu v razredu izhajamo iz njegovih močnih področij.Individualizacija in diferenciacija pri rednih urah pouka.

20. UČITELJI, KI POUČUJEJO SLOVENŠČINO KOT DRUGI JEZIKOblikujejo skupine glede na starost in predznanje razumevanja jezika posameznega otroka. Priporočljive homogene skupine po predznanju in hitrosti učenja jezika. Manjše skupine, kjer je učenec pri pouku čim bolj dejaven. Pripravijo letno pripravo za učenje slovenščine kot drugega jezika na dveh ravneh:1. raven: Učenci, katerih prvi jezik je od slovenščine bolj oddaljen (govorcem germanskih, romanskih, bolj oddaljenih slovanskih jezikov, npr. makedonščine). Učencem, ki še niso opismenjeni v latinici, namenimo pri pouku opismenjevanje v slovenščini.2. raven: Učenci, govorci (bližnjih) slovanskih jezikov, govorcem srbščine, bosanščine, hrvaščine.Pri učenju slovenščine uporabljajo lastno učno gradivo in priročnik h gradivu “Na poti k učenju slovenščine”.Otroke spodbujajo k branju, k bralni znački z individualnim izborom knjig.

21. Niso učitelji učne pomoči posameznih predmetnih področij, sodelujejo z oddelčnim učiteljskim zborom učenca in s ŠSS.Se izobražujejo na področju medkulturnih kompetenc.Učitelji se izobražujejo in pridobivajo znanja za poučevanje slovenščine kot drugega jezika.Učitelj: se mora na pouk dobro pripraviti, imeti mora pozitiven in motivajoč odnos do poučevanja in učencev, pouči naj se o značilnostih prvih jezikov učencev, njihovi deželi, kulturi, navadah. Sposoben mora biti empatije - vživeti se mora v položaj učencev tujcev in opazovati njihovo odzivanje, počutje pri pouku ter pokazati razumevanje za težave, ki jih spremljajo pri učenju jezika in vključevanju v novo okolje. Pri delu naj bo ustvarjalen, v pouk naj vključuje različne oblike dela in različne didaktične pripomočke. Pri pouku govori v zbornem jeziku. (Mihaela Knez et.al.:Učni načrt:Tečaj slovenščine za dijake tujce. Ljubljana: 2010,str.7.)

22. UČNO GRADIVO NA POTI K UČENJU SLOVENŠČINEUporaba:Za učence, ki jim slovenščina ni materni jezik v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, rednem delu v razredu, pri urah individualne in skupinske oblike pomoči, dodatne strokovne pomoči, dopolnilnemu pouku, domačemu delu učenca ter tečajni obliki učenja slovenščine, zaporedje obravnave sklopov in vsebin je prepuščeno učitelju.Zgradba: 10 tematskih sklopov za pridobivanje besedišča in razvijanje bralnega razumevanja na dveh ravneh, medpredmetna povezanost in usklajenost ciljev iz učnih načrtov.

23. PRIROČNIK K UČNEMU GRADIVUUPORABNOSTUčitelju je pripomoček pri razvijanju sporazumevalne in upovedovalne zmožnosti učenca, govorca slovenščine kot drugega jezika, usmerja k iskanju dodatnih znanj v knjigah, slovarjih, revijah, spletu. ZGRADBARazdeljen na enake sklope kot učno gradivo in zasnovan kot učna priprava za obravnavo posameznega sklopa,preglednica predstavlja povezavo med učnim gradivom in priročnikom,v preglednici so zapisani cilji 1. oz. 2. ravni ter s kraticami navedeni predmeti, ki nakazujejo medpredmetnost,pod preglednico so zapisani cilji posameznih predmetov, pogosteje izpisani iz učnih načrtov prvega in manj iz drugega triletja, ki se navezujejo na posamezno enoto in pričakovane dosežke, nabor didaktičnih iger omogoča učencu urjenje komunikacijskih spretnosti na zanimiv in privlačen način, dejavnosti usmerjajo v poučevanje, v priporočilih učitelj dobi napotke, kako organizirati poučevanje na posameznih ravneh,v rubriki namig dobi učitelj idejo za poustvarjanje, s poudarkom na senzibilnosti otroka.

24. Individualni program in prilagoditve pri poučevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja otrok priseljencev Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper

25. DOKUMENTI IN ZAKONSKE PODLAGE NA NACIONALNI RAVNI PRI VKLJUČEVANJU OTROK PRISELJENCEVZakon o uravnoteženju javnih financZakon o osnovni šoli (69. člen)Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli:15. člen (prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom)28. člen (neocenjenost in napredovanje učenca priseljenca iz druge države)Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šoleZRSŠ, oktober 2012 Koncept dela UČNE TEŽAVE V OSNOVNI ŠOLI, 2008

26. STRUKTURA INDIVIDUALNEGA PROGRAMA e-IPOsnovni podatki o šoli in učencu.Razrednik, učitelji različne pomoči.Informacije o dosedanjem šolanju, predznanju in dosežkih učenca.Učenčeva močna in šibka področja.Spremljanje socialne vključenosti učenca.Sodelovanje s starši.Cilji, prilagoditve in spremljanje dosežkov.Evalvacija izvedbe individualnega programa (evalvacija realizacije ciljev, prilagoditev ter predlogi za nadaljnje delo).

27. IP v tiskani obliki:- nastane ob začetku šolskega leta- hranjen v mapi o učencu, najpogosteje v ŠSS- ne omogoča vnašanja sprememb- manj uporabene-IP:- nastaja od začetka šolskega leta- omogoča vnašanje sprememb, dopolnitev- dostopen vsem, ki delajo z učencem priseljencem- omogoča uporabo hiperpovezavVir: Rupnik, 2013

28. OD NAČRTOVANJA DO POUČEVANJA, PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA UČENCA PRISELJENCA (primer iz prakse)

29. Soočanje s predsodki do priseljencev in preseganje predsodkov Dr. Marijanca Ajša Vižintin Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

30. 1. Stališča2. Stereotipi3. Predsodki4. Značilnosti predsodkov5. „Življenje“ predsodkov6. Ozaveščanje (SVOJIH) predsodkov7. Preseganje predsodkov

31. - marljivi, pridni, sposobni, civilizirani, disciplinirani, garaški- podrejeni, pomehkuženi, klečeplazni- neumni, leni- Balkanci, Slovani- južnjaki, čefurji- majhni- nagnjeni k samomoru

32. STALIŠČA (3 sestavine)- 1. kognitivna: znanje in predstave (kar vemo)- 2. emocionalna: vrednotenje znanja, čustven odnos do tega, kar vemo/mislimo, da vemo (+/-)- 3. motivacijska: odziv na določen način- stališča z visoko emocionalno komponento so „del nas“ (npr. moj jezik, moja država)- selektivno vplivajo na naše zaznavanje, spomin- se krepijo, povezujejo v mreže

33. STEREOTIPI- vrednotenje družbenih pojavov, ljudi- oblike sodb: pozitivne, negativne - opis na podlagi skupinske pripadnosti- brez individualnih značilnosti in posebnosti- redko izhajajo iz posameznikovih izkušenj- etnični: poenostavljene predstave o predstavnikih drugih narodov- negativni etnični stereotipi: predsodki

34. Ibrahim Nouhoum ManjanaMilostnik (1959, Mali) (1967, Bosna in Hercegovina) Vir: Raznolikost nas bogati/La diversitàciarricchisce(2012).

35. PREDSODKI (mikroideologije)- na osebni, medosebni, družbeni ravni- zanikajo fleksibilno mišljenje- ohranjajo strukturo moči, ki jo vzdržuje- v sodobnih demokratičnih družbah so potisnjeni v anonimnost, nereflektiranost- izražajo se bolj prikrito, posredno: prikriti rasizem- izogibanje stikov z „njimi“- favoriziranje „svojih“- druženje v zaprtih elitnih krogih- namesto sovraštva, nasilja: ignoriranje, distanca

36. ZNAČILNOSTI PREDSODKOV- negativen, podcenjujoč odnos (npr. do določenega naroda), mi smo večvredni kot oni- temeljijo na neosnovanih, neresničnih, nepopolnih, enostranskih informacijah (pozitivnih informacij sploh ne slišimo)- močna negativna čustva (gnus, prezir, vzvišenost; v ozadju teh čustev pogostostrah, negotovost, potlačena agresivnost) - izjemno odporni proti spremembam

37. Primer 1: »Generalno imajo fantje takšen odnos tudi do sošolk. Ugotavljamo tudi to, da odnosu očeta do mame sledi tudi otrok, kar se kaže v odnosu sina do matere. Ničkolikokrat so zmožni otroci petega, šestega, sedmega razreda obdelovati mamo verbalno, kar je grozljivo. Z grožnjami, z vsem ...! Do enakih verbalnih napadov pride do ženskih učiteljev na šoli in tudi do mene: 'Bo prišel moj brat z motorko!' Vso pleado možnih in nemožnih psovk! Drugače pa je tako doma, ne, si predstavljam. Ker je to neki vzorec, ki se konstantno ponavlja ob pripombi matere. To se dogaja samo pri teh družinah, ki niso slovenske: močna kulturna zaznamovanost.«

38. „ŽIVLJENJE“ PREDSODKOV- o njih se ne diskutira- se jih ne problematizira- zdijo se samoumevni- družbeno sprejemljivi- zakoreninjeni- posredovani naslednjim generacijam s tradicijo, izročilom (v družini, izobraževanju, medijih)- polarizacija, izrazita delitev na mi : oni (+ : -)

39. Primer 2: »So pa specifike, ki so v njih vrojene, so biološko pogojeno. To je biologija. Ko se ta v njih prebudi, takrat odpadejo vse norme in takrat moramo biti zelo profesionalni v svojih reakcijah. To tako je. Kot starši mi lahko grešimo, kot učitelji pa ne smemo, smo profesionalci in moramo delati korektno. Pri teh tujegovorečih je ta biologija bistveno močnejša kot pri nas. Pri nas smo na tem področju že zakrneli. Kar mi vzamemo kot žalitev, je pri njih vse normalno.«

40. OZAVEŠČANJE lastnih in družbenihPREDSODKOV- - -

41. PRESEGANJE PREDSODKOV- priznanje in ozaveščanje lastnih predsodkov- osebne izkušnje: spoznavanje posameznikov - kritična refleksija (zasebni, javni diskurz)- odkrivati, izzivati, kritizirati mehanizme njihovega nastajanja, delovanja- na kolektivni ravni vzpostaviti kritično distancodo lastnih percepcij „drugih“- odprava na formalno-pravni ravni

42. Literatura:- De Toni, Moreno, Milharčič Hladnik, Mirjam, Sardoč, Mitja, Vižintin, Marijanca Ajša (2012). Raznolikost nas bogati/La diversitàciarricchisce. Ljubljana, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo (6. 2. 2014).- Mikolič, Vesna (2004). Jezik v zrcalu kultur: jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med)etnična ozaveščenost v Slovenski Istri. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.- Mikolič, Vesna (2008). Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v sodobni demokratični družbi. Jezik in slovstvo 53/1, 67–77.- Smolej, Tone (ur.) (2005). Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.- Svetina, Matija (2005). Stališča, predsodki, stereotipi. Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo (ur. Tone Smolej). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 30–37.- Šabec, Ksenija (2006). Homoeuropeus: nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.- Ule, Mirjana (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.- Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. Koper: M. A. Vižintin, http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952 (6. 2. 2014).

43. O odnosu do priseljencev v mladinskih književnih besedilih Dr. Marijanca Ajša Vižintin Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

44. 1. Imagologija: manija, fobija, filija2. Predsodki 3. Odnos med prebivalci in prišlekom4. Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda5. Max Velthius: Žabec in tujec6. Obravnava pri pouku književnosti7. Priročnik „Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih“

45. - Ukradejo vse, kar jim pride pod prste!- Kar lepo nazaj pojdi, od koder si prišel! Tukaj nimaš kaj iskati!- Ja! Kar prišel je in zdaj nam bo vse požrl! Da bi delal, to pa že ne! Podgane so umazane in lene!- Pujsa imamo za soseda! To pa sploh ne bo šlo. Vsak ve, da so pujsi nemarni in umazani in zanikrni.

46. Imagologija- išče, analizira stereotipne podobe različnih narodov v književnosti- opozarja na banalnost in škodljivost stereotipov- heterostereotipi: skupki predstav, ki jih pripadniki nekega naroda uporabljajo za pripadnike drugega- avtostereotipi: predstave, ki jih ima narod o sebi- metastereotipi: predstave nekega naroda o tem, kaj si drugi narodi mislijo o njem

47. MANIJA: tuje je večvredno kot domačeFOBIJA: domače je večvredno kot tujeFILIJA: tuje in domače je enakovredno, dialog kultur, tuje obogati domače

48. Analiza besedila, kaj opazujemo:- predsodki večine do manjšine/prišleka- imagologija- razvoj odnosa (od začetka do konca)- izločanje- srečanja, sodelovanje, spoznavanje → odnos se začne spreminjati- učenje drug od drugega- bogatenje družbe- podoba prišleka/pripadnika manjšine(inteligenten, delaven : neumen, len, nemaren)

50. Priročnik z delavnicami„Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih“Podobe večjezične in večkulturne Slovenije v književnostihttp://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo