1 / 32

Promocija slovenskih kmetijskih proizvodov v luči pravil EU o državnih pomočeh

Promocija slovenskih kmetijskih proizvodov v luči pravil EU o državnih pomočeh. dr. Janja Hojnik. Okrogla miza Jean Monnet Module Maribor, 24.5.2011. Mednarodna ekonomska integracija. Dilema ekonomske politike: protekcionizem v. ekonomska liberalizacija

langer
Télécharger la présentation

Promocija slovenskih kmetijskih proizvodov v luči pravil EU o državnih pomočeh

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Promocija slovenskih kmetijskih proizvodov v luči pravil EU o državnih pomočeh dr. Janja Hojnik Okrogla miza Jean Monnet Module Maribor, 24.5.2011

  2. Mednarodna ekonomska integracija Dilema ekonomske politike: protekcionizem v. ekonomska liberalizacija Kako lahko države članice zaščitijo domačo proizvodnjo blaga? Kakšne instrumente imajo na voljo, če želijo omejiti kajenje?

  3. Nacionalne promocije domačega blaga • Promocijska akcija Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) od 2008 • Promocijska akcija Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije

  4. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodovUr.l.RS 26/2011 »Slovenska proizvodnja hrane je spoznala, da je najbolj pomemben kupec – domači kupec, z njim pa je potrebno komunicirati (…). Če kupujemo domačo hrano, dajemo delo slovenskemu kmetu in delavcu v prehrambeni industriji. S kupovanjem domače hrane polnimo državni proračun, vemo tudi, da je prehranska varnost izdelkov v Sloveniji na zelo visoki ravni. Obenem pa smo se dolžni boriti proti onesnaževanju okolja, znotraj prehranske verige pa je največji onesnaževalec transport« Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo Zakon sprejet v DZ 24.3.2011, brez glasu proti…

  5. ZPKŽP – 2. člen Javni interes na področju promocije se uresničuje: – s sistemskim financiranjem, načrtovanjem in izvajanjem promocije; – z izboljšanjem informiranosti potrošnikov o pridelavi in predelavi ter o kakovosti, varnosti, posebnih lastnostih in prehranjevalnih koristih kmetijskih in živilskih proizvodov; – s krepitvijo konkurenčnosti agroživilstva v Republiki Sloveniji; – s povečanjem prodaje slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov potrošnikom; – s spodbujanjem lokalne pridelave in potrošnje (…)

  6. Oblike promocije • splošna promocija & sektorska promocija; • razširjanje strokovnih in znanstvenih spoznanj z izobraževanjem, informiranjem in oglaševanjem v tiskanih medijih, po radiu, televiziji, na oglasnih panojih, svetovnem spletu, v tiskovinah, digitalnih in drugih medijih oglaševanja in informiranja; • organiziranje promocijskih prireditev, razstav, sejmov, prodajnih obiskov in podobnih dogodkov v zvezi z odnosi z javnostmi; • raziskovanje trga, statistične analize in ocenjevanje učinkovitosti programa promocije.

  7. Organiziranost promocije 22. člen (1) Promocijo izvajajo ministrstvo, organi v njegovi sestavi in svet za promocijo. (2) Svet za promocijo lahko oblikuje sektorske odbore in posvetovalne odbore.

  8. Viri financiranja – 8. člen (1) Promocija se financira iz: – proračuna Republike Slovenije; – namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije, ki so zbrana na podlagi tega zakona (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva); – prostovoljno zbranih namenskih sredstev, vplačanih v proračun Republike Slovenije; – drugih virov.

  9. Obvezni prispevek – 10. člen Zavezanec za plačilo prispevka: (1) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega člena je: – nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo medu, mleka, krušnega žita, grozdja za vino, sadja, vrtnin, oljk in z rejo živali (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) in je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), – kupec. (2) Prispevek so dolžni plačati vsi zavezanci iz prejšnjega odstavka v posameznem sektorju, ki je na podlagi programa promocije vključen v promocijo po tem zakonu. Prispevek so dolžni plačati ne glede na to, ali vstopijo v shemo kakovosti oziroma prostovoljno označbo. (3) Ne glede na tretji odstavek 11. člena tega zakona niso zavezanci za plačilo prispevka nosilci kmetijskega gospodarstva, ki imajo v uporabi manj kot 0,5 hektarja njiv za pridelavo vrtnin na prostem ali 0,2 hektarja v zaprtih prostorih ali 0,3 hektarja intenzivnih sadovnjakov.

  10. Obvezni prispevek – 11. člen (1) Prispevek se plačuje od: – enote za predelavo odkupljenih, v interni realizaciji predelanih ali v storitveni zakol prejetih živali, mleka, krušnega žita, grozdja za vino, sadja, vrtnin in oljk (v nadaljnjem besedilu: primarni kmetijski proizvodi) oziroma – hektarja kmetijskih površin, na katerih se pridelujejo vrtnine na prostem ali v zaprtih prostorih, oziroma kjer se kmetijske površine uporabljajo za intenzivne sadovnjake (v nadaljnjem besedilu: kmetijske površine) oziroma – čebeljih družin, ki so označene v skladu s predpisom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč. (2) Prispevek od primarnih kmetijskih proizvodov iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki ga plačata zavezanca iz prve in druge alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona vsak do polovice, se obračuna in znaša največ na: – glavo govedi in konj, starih nad eno leto, 3,63 eura, – glavo govedi in konj, starih do enega leta, 1,09 eura, – glavo prašiča za pitanje, 0,73 eura…

  11. Iz utemeljitve usklajenosti zakona s pravnim redom EU… • “Pravna vprašanja glede financiranja promocije v Evropski uniji se nanašajo na spore glede pogojev, ki so potrebni, da se obveznost prispevkov za promocijo štejejo za enak ukrep, kot so prepovedane količinske omejitve v prostem pretoku blaga med državami članicami, posebej v primerih, ko je proizvajalec zavezan za prispevek tako v državi izvora kot v namembni državi. • V Evropski skupnosti so programi skupne splošne promocije, ki jih izvajajo posamezne države članice, načeloma dopustni. Po mnenju Sodišča Evropskih skupnosti pa niso dopustni programi promocije, ki so v nasprotju s skupnimi tržnimi ureditvami, ali imajo enake učinke kot prepovedane količinske omejitve v prometu blaga med državami članicami (varstvo skupnega oziroma notranjega trga). • Znotraj Evropske unije so zato aktivnosti promocije držav članic podvržene omejitvam pravnega reda na področju državnih pomoči in zagotavljanja prostega pretoka blaga, zato je v zadnjem desetletju prišlo do precejšnjega poenotenja praks med državami članicami.”

  12. Sporni vidiki ZPKŽP • Ukrepi z enakovrednim učinkom količinskim omejitvam • Carinska unija • Državne pomoči

  13. UKREPI Z ENAKIM UČINKOM SEU: Dassonville, 8/74: UEU so vsa pravila o trgovanju držav članic, ki utegnejo posredno ali neposredno, dejansko ali potencialno ovirati promet blaga znotraj Skupnosti (tj. med državami članicami) t.i. Dassonville formula 13

  14. DOVOLJENE OMEJITVE PPB • Tudi če gre za ukrep, ki nasprotuje členu 34 in 35 PDEU, pa je njegova uporaba s strani držav članic lahko dopustna ob izpolnjevanju 2 pogojev:- ZAKONIT CILJ (javno zdravje, potrošniki…)- SORAZMERNOST (nujnost, ustreznost, ‘no alternative means’)ZAKONITI CILJI:- formalno disk. ukrepi: opravičila po členu 36 PDEU- materialno disk. ukrepi: ruleofreason 14 14

  15. Sodišče EU v BuyIrish (249/81), Apple&Pear (222/82) • državno sponzorirana promocija nacionalnega blaga ni zakonita, če se poudarja zgolj nacionalno poreklo blaga; • promocija specifičnega blaga, ki ima posebne lastnosti, ne le te, da je domače proizvodnje, je zakonita; 15

  16. Komisija v sporočilu iz leta 1986: • Sklicevanje na nacionalno poreklo mora biti subsidiarno glavnemu sporočilu kampanje, ki je namenjeno potrošnikom, ter ne pomeni glavnega razloga, zakaj se potrošnikom svetuje nakup proizvoda… • …poudarjanje kakovosti blaga je dopustno samo, če je bila kakovost proizvoda preverjena s pristnim in objektivnim sistemom nadzora.

  17. Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah • Člen 1(2) Uredbe 3/2008 določa: »Ukrepi (promocije) ne smejo biti usmerjeni k določeni blagovni znamki niti ne smejo spodbujati potrošnje proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla.« • preambula in člen 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008: »Vsako sklicevanje na poreklo proizvodov mora ostati v ozadju osrednjega sporočila kampanje (…)«.

  18. Opravičila na temelju javnega reda in varnosti? • 72/83, Campus Oil: zahteva, da uvozniki nafte na Irsko določen del dobave naročijo pri edini irski rafineriji. Irska je tak ukrep opravičevala z nujo po ohranitvi rafinerije, zlasti za krizne čase; • Irska vlada je ukrep opravičevala na temelju javnih interesov in javne varnosti, saj brez te odločbe edina irska rafinerija ne bi mogla delovati, to pa bi bilo nevarno za Irsko, saj v nujnih primerih ne bi imela nafte. • Sodišče je tak ukrep dovolilo zaradi javne varnosti, ki naj bi zahtevala kontinuiteto osnovnih zalog nafte, ki so osnovnega pomena ne le za gospodarstvo, ampak tudi za delovanje državnih institucij, javnih storitev in za preživetje državljanov. • V Sloveniji 1/3 samooskrba s kmetijskimi proizvodi – je to razlog za sklicevanje na odločitev Campus Oil pri promociji kmetijskih proizvodov?

  19. Ali sklicevanje na člen 36 PDEU preprečuje Uredba 3/2008? • 72/83, Campus Oil • Na ravni ES je obstajala Direktiva 68/414 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte; • Sodišče je priznalo, da ta zakonodaja zagotavlja »določena zagotovila« državam članicam, vendar pa po njegovem mnenju ni dajala »brezpogojnega zagotovila, da bodo dobave v vsakem primeru mogoče vsaj na ravni, ki zadostuje za minimalne potrebe.« • torej zakonodaja EU ni preprečevala sklicevanja na člen 36 PDEU (javna varnost).

  20. CARINSKA UNIJA Člen 28 PDEU (prejšnji člen 23 PES)  1. Unija vključuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami.

  21. DAJATVE Z ENAKIM UČINKOM "carina je vsaka denarna dajatev, ne glede na njeno višino, njen namen in način uporabe, ki je enostransko naložena in bremeni blago ob prehodu državne meje in ki ni carina v ozkem smislu… čeprav ni naložena v korist države in ni diskriminatorna ali protekcionistična in tudi če blago, ki ga bremeni ta dajatev ni v konkurenci z nobenim domačim proizvodom“ Komisija proti Italiji (Re Stat. Levy), 24/68 21

  22. Dajatve naložene na domače in uvoženo blago Nasprotujejo členu 30 PDEU, če: • imajo izključni namen financirati dejavnost domače proizvodnje; • so domači proizvodi, na katere je dajatev naložena, hkrati tudi koristniki dajatve; • je bila dajatev na domače proizvode v celoti povrnjena • Marimex Spa, 29/72 Capolongo, 77/72 Fratelli Cucchi, 77/76 22

  23. Prispevki kmetov za promocijo in carinska unija • V kolikor bodo le-ti naloženi tudi uvoznikom, nato pa se bo promoviralo zgolj slovensko blago, bo prispevek veljal za dajatev z enakovrednim učinkom carinam; • V kolikor bodo za plačilo prispevka zavezani zgolj slovenski kmeti, promocija pa se bo skladno s pravili EU izvajala tudi za blago iz drugih držav članic EU, ki je na slovenskem trgu, pa prispevek ekonomsko-politično ni opravičljiv in smiseln.

  24. Vmesna rešitev 12. člen ZPKŽP (1) Za primarne kmetijske proizvode, ki se vnašajo na območje Republike Slovenije, zavezanec ne plača prispevka, če dokaže, da primarni kmetijski proizvod nima izvora v Republiki Sloveniji. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevek plača za živali, katerih izvor je v državah članicah Evropske unije ali tretjih državah in so bile od dneva vnosa v Republiko Slovenijo v Republiki Sloveniji rejene več kot 90 dni oziroma več kot 15 dni pri perutnini oziroma več kot 60 dni pri prašičih in drobnici.

  25. Državne pomoči • Sofinanciranje promocije iz državnega proračuna = DP? • Vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršnakoli vrsta pomoči iz državni sredstev, ki (lahko) izkrivlja konkurenco z dajanjem prednosti zgolj nekaterim podjetjem ali panogam oz. sektorjem in prizadene trgovino med državami članicami. (FerčičA., Uvod v pravo EU, 2011, str. 220) 5 kriterijev: • pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi za prejemnika, • pomoč dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih sredstev, • pomoč je dodeljena selektivno, tj. s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, • pomoč (lahko) izkrivlja tržno konkurenco, in • pomoč (lahko) prizadene trgovino med vsaj dvema državama članicama.

  26. Državne pomoči -po pravu EU načeloma prepovedane (člen 107 PDEU); - kot združljiva z notranjim trgom lahko šteje: • pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je nezaposlenost velika… • pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu DČ; • pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; • pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Evropski uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi; • druga vrsta pomoči, kakršno lahko Svet določi v odločbi, ki jo sprejme na predlog Evropske komisije.

  27. Promocija z vidika državnih pomoči • UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 • UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis • Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje • UREDBA KOMISIJE (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)

  28. Uredba Komisije št. 1857/2006 o državni pomoči za MSP, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov • Člen 1 • Področje uporabe • 1. Ta uredba se uporablja za transparentno pomoč malim in srednje velikim kmetijskim gospodarstvom (kmetijam), ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Ne glede na člen 9 se uredba ne uporablja za pomoč, ki se odobri za izdatke, povezane s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. • 2. Ne glede na določbe člena 16(1) se ta uredba ne uporablja: • (a) za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, kot je pomoč, neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo; • (b) za pomoč, pogojeno s tem, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga.

  29. UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1998/2006 o pomoči de minimis • Je promocija pomoč de minimis in zato dopustna?

  30. Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 o pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje Člen 1 Ta uredba se uporablja za pomoči, odobrene podjetjem v sektorju kmetijske proizvodnje, razen za: (a) pomoči, katerih znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg; (b) pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom, torej pomoči, ki so neposredno vezane na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega mreže ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo; (c) pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi; (d) pomoči, dodeljene podjetjem v težavah.

  31. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o splošnih skupinskih izjemah Člen 1(2): Ta uredba se ne uporablja za: (a) pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, in sicer za pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi stroški v zvezi z izvozno dejavnostjo; (b) pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

  32. Sklepno • enotni trg EU velja za vse proizvode; • članstvo v EU nam ne dopušča, da bi izbirali gospodarske sektorje, v katerih želimo sodelovati na enotnem trgu in v katerih ne; • patriotizem potrošnikov je druga stvar… • Kaj pa samooskrba in množično propadanje slovenskih kmetov?

More Related