1 / 20

EVROPSKI VERZNI SISTEMI

EVROPSKI VERZNI SISTEMI. Evropski verzni sistemi. zgodovinski razvoj verznih sistemov prikaz njihovih osnovnih značilnosti povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih. razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev.

lucia
Télécharger la présentation

EVROPSKI VERZNI SISTEMI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EVROPSKI VERZNI SISTEMI

  2. Evropski verzni sistemi • zgodovinski razvoj verznih sistemov • prikaz njihovih osnovnih značilnosti • povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja • razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih

  3. razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev silabični v.s. kvantitativni v.s. začetek propada k.v.s. akcentuacijski v.s. 8.st.BC 4.st.AC 13.st. ___________________________________ akcentuacijski v.s. aliteracijski v.s.

  4. razvoj verznih sistemov – geografska porazdelitev • kvantitativni v.s. (stara Grčija, stari Rim) • aliteracijski verz (starogermanska poezija, germanska junaška epika) • silabični v.s. (Francija, Italija, Španija) • akcentuacijski v.s. in silabotonični v.s. (Anglija, Nemčija, Rusija, Poljska… Slovenija)

  5. kvantitativni verzni sistem • stara grščina je razlikovala med dolgimi in kratkimi vokali • poezija je bila peta ob spremljavi inštrumentov • razvoj sistemov pravil za posamezne žanre (aulodika, kitarodika, lirika) • težili so k izohroniji (enako trajanje verzov) • najmanjša enota hronos protos (prvi čas)

  6. dolžine in kračine

  7. prozodija • nauk o muzikalni naravi zlogov in njihovi višini

  8. stopice

  9. razpad kvantitativnega sistema • 4.-13. st. • obstoj dveh ravni latinščine (vulgarna, knjižna) • 4. st. – premik k štetju zlogov, verzi postajajo enako dolgi, naglasi sovpadajo z dolžinami • cerkvena himnika

  10. silabični verzni sistem • temelji na numeričnem principu (štetje zlogov) • nadtonični ikti oz. poudarki • asonanca in rima • cezure

  11. pravilo o penultimi • naglas v klasični latinščini • naglas je vedno na predzadnjem zlogu (paenultima), če je ta dolg • če je vokal v predzadnjem zlogu kratek, se naglas prenese na predpredzadnji zlog

  12. numerično načelo • pravila za štetje zlogov (npr. zlogi po zadnjem naglašenem zlogu v verzu se ne štejejo)

  13. rima v francoskem verzu(la rime suffisante in la rime riche)

  14. la rime couronée in la rime empérière

  15. cezure • posledice močnih akcentov v sredini verza • delijo verze, ki so praviloma daljši ali enaki 5 zlogov • lahko so središčne (klasični aleksandrinec) ali pa ne • verz drži skupaj njegova semantična povezanost • enjambement kot kršitev pravila

  16. aliteracijski verzni sistem • pojavil se je ob koncu 4. st. pri germanskih ljudstvih (Skandinavija, Anglija, Irska, Islandija) • temelji na aliteraciji (ujemanju začetnih konzonantov) • dva verza ali dela enega verza, v katerih sta aliterirani besedi močno poudarjeni (možno samo pri besedah s poudarkom)

  17. akcentuacijski verzni sistem • razvijal se je vzporedno s silabičnim in se dokončno uveljavil kmalu po njem • temelji na naravnem besednem naglasu • značilen za germanske in slovanske jezike • možen v jezikih, ki imajo lahko naglas na kateremkoli zlogu v besedi

  18. temelji na besednih akcentih verzi vsebujejo stalno število naglašenih zlogov med naglašenimi je različno število nenaglašenih zlogov verzi imajo različno dolžino temelji na besednih poudarkih in numeričnem principu verzi vsebujejo določeno število naglašenih in nenaglašenih zlogov, ki se enakomerno menjavajo verzi so enako dolgi tonični : silabotonični verz

  19. prenos stopic na akcentuacijski sistem • ne gre za dolžine in kračine, ampak za naglašene, nenaglašene zloge • ne označujemo z (–) in (U), ampak z ostrivci in krativci nad oznakami za zlog (– ali x)

  20. metrum in ritem • metrum – teoretična shema, ki jo dobimo iz teksta na podlagi prevladujoče oblike verza; v bralcu obstaja intuitivno kot pričakovana oblika • ritem – dejanska oblika verzov z vsemi odstopi od sheme; je bolj gibčen, živ in opiše tekst na višji ravni

More Related