Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri doc.dr. J ože KORTNIK UL, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek

1. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutridoc.dr. Jože KORTNIK UL, Naravoslovnotehniška fakultetaOddelek za geotehnologijo in rudarstvo Varaždin, 09. maj 2012 1/40

2. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Kazalo: Splošno o gradbenih odpadkih, Načini ravnanja z gradbenimi odpadki, Tehnike predelave gradbenih odpadkov, Možnosti uporabe gradbenih odpadkov, Zbirni reciklažni centri (prim. CMC, KOSTAK), Zaključki. 2/40

3. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Gradbeništvo ima na okolje velik vpliv, ki se najprej prične z rudarskim pridobivanjem in predelavo mineralnih surovin/materialov (pesek, gramoz, kamenje, lapor, apnenec, itd.) ter njihovim transportom, nadaljuje z gradnjo in zaključi z rušenjem objektov, ter vplivom objektov na okolje. V gradbeništvu se največji delež materialov, kot so npr. mineralne surovine za gradbeništvo, cement, kovine, les, itd. pridobiva iz naravnih virov. Njihova proizvodnja/predelava in transport povzročata različne vplive na okolje, kot so npr. prah, hrup, onesnaževanje zraka, vode in tal, sprememba krajine in izkoriščanje neobnovljivih naravnih virov. Gradbeništvo kot dejavnost proizvaja vedno večje količine gradbenih odpadkov, ki pa jih je v velikem deležu možno predelati in ponovno uporabiti. Za zmanjšanje vpliva gradbeništva na okolje, je predvsem nujno potrebno v okviru trajnostnega razvoja predvsem zmanjšati uporabo naravnih virov in poskrbeti za večjo pripravo in uporabo sekundarnih surovin iz pridobljenih gradbenih odpadkov. 3/40

4. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Gradbeni odpadki so mešanica različnih materialov, ki nastanejo pri različnih gradbenih rušitvenih delih. 4/40

5. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastanejo pri različnih naravnih nesrečah. 5/40

6. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri V RSloveniji ravnanje z gradbeni odpadki podrobneje ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08) in resolucija o nacionalnem programu varstva okolja ReNPVO (Ur.l. RS, št. 83/99) - Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje 2004 do konca 2008 (14.10.2004). Gradbeni odpadki po Uredbi o GO so tisti odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi: • gradnje, • rekonstrukcije, • adaptacije, • obnove ali • odstranitve objekta. Gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest urejata Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur.l. RS, št. 34/08) ter Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji in odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Ur.l. RS, št. 72/01 in 41/04 – ZVO-1). 6/40

7. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Klasifikacijski seznam odpadkov je objavljen v Uredbi o ravnanju z odpadki, v prilogi 7. (Ur.l. RS, št. 34/08): • Odpadki so v klasifikacijskem seznamu razvrščeni v 20 glavnih skupin, vsaka glavna skupina ima še več podskupin (označene s štirimestno številko odpadka), vsaka podskupina pa ima več vrst odpadkov, • Odpadek je pravilno označen, če ima šestmestno številko. V kolikor je odpadek nevaren, je ob številki še zvezdica, npr., • 17 05 03* – zemljina in kamenje, ki vsebuje nevarne snovi, • 17 05 04 – zemljina in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03. • Gradbene odpadke razvrščamo na nevarne in nenevarne. 7/40

8. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Vrste gradbenih odpadkov, ki jih ureja Uredba o GO so odpadki, ki se uvrščajo v skupino odpadkov s klasifikacijsko številko 17 in se jih razvršča v osem podskupin: • 17 01 – beton, opeka, ploščice in keramika, • 17 02 – les, steklo in plastika, • 17 03 – bitumenske mešanice, premogov katran in izdelki iz katrana, • 17 04 – kovine (vključno z zlitinami), • 17 05 - zemlja (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij), kamenje in izkopani material, • 17 06 – izolirni material in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest, • 17 08 – gradbeni material na osnovi sadre, • 17 09 – drugi gradbeni odpadki in ruševine. Uredba o GO ne zajema: • Odpadke, ki ne nastanejo neposredno zaradi izvajanja gradbenih del, kot so odpadna embalaža, komunalni odpadki, • Zemeljski izkop – če se z njim skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, • Neonesnažene odpadne naplavine, • Gradbene odpadke, kot posledica naravnih nesreč. 8/40

9. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Cilj ravnanja z gradbenimi odpadki v Republiki Sloveniji: • Vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki, ki obsega: • ločeno zbiranje gradbenih odpadkov na mestu nastanka; • 30 % ponovna uporaba, • 40 % snovna izraba/predelava, • 20 % sežig oz. uporaba lesa iz gradbenih odpadkov kot gorivo, • 10 % odlaganje neuporabnega preostanka. • zemeljski izkopi; • 30 % ponovna uporaba, • 50 % uporaba preostanka po predelavi, • 20 % odlaganje neuporabnega preostanka. • Registracija objektov in naprav, v katerih je vgrajenih več kot 1.000 kg materialov z šibko vezanim azbestom ter zagotovitev odlaganja odpadkov s trdno vezanim azbestom na odlagališča nenevarnih odpadkov. 9/40

10. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Strateške usmeritve za ravnanje z odpadki v RSloveniji (ReNPVO): Vir: Šolar et al. 2007 10/40

11. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri V tabeli je podana ocena pričakovanih količin gradbenih odpadkov po statističnih regijah (t/leto). Pri izračunu gradbenih odpadkih je kot osnova uporabljena poseljenost oz. število prebivalcev po posameznih območjih, pri azbestno-cementnih odpadkih pa delež količin proizvodov, predvsem količina kritin na strehah individualnih hiš ter predvidene preostale količine. Vir: SURS in Geodetska uprava RS 11/40

12. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Ştrateške usmeritve ReNPVO glede količin predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkov v RSloveniji (do 2004): Vir: MOP, Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki, 2004-2008 12/40

13. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Po podatkih ARSO je bilo v prvi polovici leta 2004 v Sloveniji evidentiranih 22 gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju ravnanja z gradbenimi odpadki. Večina od njih razpolaga s predpisanimi dovoljenji za zbiranje in predelavo odpadkov (po postopkih R3, R4, R5 in R10). Vir: SURS in Geodetska uprava RS 13/40

14. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Število zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov v RSloveniji (2004/08): Vir: MOP, evidence ARSO 14/40

15. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Postopki predelave gradbenih odpadkov v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 34/08, priloga 5): • R1 Uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije, • R2 Pridobivanje topil / regeneracija • R3 Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem ali drugimi procesi biološkega preoblikovanja) • R4 Recikliranje / pridobivanje kovin in njihovih spojin • R5 Recikliranje / pridobivanje drugih anorganskih materialov • R6 Regeneracija kislin ali baz • R7 Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja • R8 Predelava sestavin iz katalizatorjev • R9 Ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja • R10 Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje • R11 Uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli postopkom pod R1 – R10 • R12 Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom pod R1 – R11 • R13 Skladiščenje odpadkov do enega od postopkov pod R1 – R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov). 15/40

16. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Vrste gradbenih odpadkov, za katere se lahko izvajala reciklaža oz. predelava, so glede na izvor nastanka razvrščeni v naslednje glavne skupine: • Gradbeni odpadki za snovno predelavo: • nekontaminirani zemeljski izkopi in njim podobni materiali nizke gradnje (17 05 04 in 17 05 06), • mineralni odpadki rušitev, obnove ali gradnje objektov (17 01 01, 17 01 02, 17 01 03, 17 01 07), • mešani gradbeni odpadki (17 09 04, 17 08 02, 17 02 00, 17 04 00) kot so (les, steklo, plastika, kovine, gradbeni materiali na osnovi gipsa, itd.) • Gradbenih odpadkov, ki jih odstranjuje služba za ravnanje z odpadki: • ostanki predelave gradbenih odpadkov za katere še ne obstaja nadaljnja snovna predelava ali trg sekundarnih surovin. • Gradbeni odpadki, ki se po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 13/2003) štejejo kot nevarni in ne morejo biti predmet storitev. 16/40

17. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Struktura gradbenih odpadkov v RSloveniji (2006): Vir: B. Šarc, 2007 17/40

18. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Struktura nastalih gradbenih odpadkov v RSloveniji (2007): 18/40

19. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri V Sloveniji je v letu 2005 nastalo 1.072.052 t gradbenih odpadkov, od tega je bilo predelanih in kot gradbena surovina ponovno uporabljenih 420.271 t (39,2 %). V letu 2006 je nastalo 1.081.542 t gradbenih odpadkov, od tega je bilo predelanih in kot gradbena surovina ponovno uporabljenih 690.162 t (63,8 %). Največji delež gradbenih odpadkov predstavljajo mineralne komponente (več kot 60 %); letne potrebe po mineralnih gradbenih surovinah v RSloveniji po podatkih Geološkega zavoda Slovenije znašajo okoli 20 milijonov ton (1,84 %/5,0 %). Po izkušnjah iz tujine bi bilo danes možno predelati in ponovno uporabiti 90 do 95 % gradbenih odpadkov. V Sloveniji se delež predelave izboljšuje 2005/39,2%, 2006/63,8%, dobra tretjina gradbenih odpadkov se še vedno odlaga na odlagališčih nenevarnih odpadkov ali končajo kot zasipni material v različnih zemeljskih depresijah. Problem gradbenih odpadkov ni toliko v količini nastalih odpadkov kot predvsem v načinu ravnanja z njimi. 19/40

20. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Načini ravnanja z gradbenimi odpadki: Ločeno zbiranje GO na mestu nastanka. Zbiranje GO v zbirnem centru. Ponovna uporaba GO (načrt gospodarjenja z GO). Predelava GO. Odstranjevanje GO. 20/40

21. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Količine predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkov v RSloveniji (do 2007): Vir: Šarc, 2007 21/40

22. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Količine predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkov v RSloveniji (do 2007): Vir: SURS, 2007 22/40

23. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Možnosti predelave gradbenih odpadkov v reciklirane gradbene materiale: Vir: GZS, ZRMK, 2009 23/40

24. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Postopki reciklaže (cestno) gradbenih odpadkov: Reciklaža odpadnih betonov: • Suha reciklaža (drobljenje suhih betonov), • Mokra reciklaža (separiranje mokrih betonov na agregat, vezivo, vodo). Reciklaža odpadnih asfaltov: • Hladna reciklaža (mehanska predelava z bitumenskimi vezivi), • Vroča reciklaža (mehanska predelava, sušenje in toplotna obdelava, zahtevnejša). 24/40

25. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Tehnologije in tehnike predelave gradbenih odpadkov v RSloveniji: Tehnologije in tehnike predelave gradbenih odpadkov, kakor tudi drugih trdih odpadkov so se razvile iz strojne opreme in tehnologij mehansko procesne tehnike, ki se uporablja v gradbeni industriji, rudarstvu, kemični industriji in drugih področjih. Tehnologije predelave gradbenih odpadkov vključujejo operacije značilne za predelavo mineralnih surovin in so: • doziranje materiala, • drobljenje, • transport masnih tokov, • klasiranje (sejanje oz. razvrščanje po velikosti zrn) in • separiranje (ročno in strojno ločevanje). 25/40

26. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Shematski prikaz tehnologije za reciklažo asfalta in ruševin: 1. Drobilnik2. Energetski vir3. Transportni trak4. Magnetni izločevalnik5. Zabojnik za izločeno kovino6. Transportni trakC - produkt reciklažeE - primarno klasiran material 26/40

27. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Shematski prikaz tehnologije za reciklažo gradbenih odpadkov: 1. Drobilnik2. Energijski vir3. Transportni trak4. Magnetni izločevalnik5. Zabojnik za izločene kovine6. Transportni trak7. Transportni trak8. Mobilno sito9. Trak za povratek nadzrn v drobilnik10. Skladišče opremeA,B,C,D – produkti reciklažeE – primarno klasiran material 27/40

28. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Izbira ustrezne drobilne naprave je glede na tehnološke kriterije odvisna od: • velikosti vstopnega zrna, zrnavost produkta - stopnja razdrobljenja oz. redukcije zrn, • trdote zrn, abrazivnosti oz. vsebnosti kremena - obraba drobilne naprave, • vlažnosti materiala - lepljenje na rotor in obloge, zamašitev, • vsebnosti oz. deleža glin - lepljenje na rotor in obloge, zamašitev, • kapacitete - poraba energije. 28/40

29. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Izbira ustrezne drobilne naprave je glede na tehnološke kriterije odvisna od: 1. Vstop2. Vibracijsko sito3. Čeljustni drobilnik4. vibracijsko sito5. Konusni drobilnik6. Vibracijsko sito7. Konusni drobilnik8., 9. Deponija 29/40

30. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Mobilno drobilne sejalne enote za reciklažo gradbenih odpadkov: Udarni drobilnikz enim rotorjem Čeljustni drobilnikz eno razporno pl. 30/40

31. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Različni tipi drobilnikov primernih za reciklažo gradbenih odpadkov: • Primarno drobljenje (max. vstopna velikost 1500 mm; čeljustni, krožni) • Sekundarno drobljenje (max. vstopna velikost 300 mm; čeljustni, konusni, udarni, odbojni) • Terciarno drobljenje (max. vstopna velikost 50 mm; konusni, udarni, valjčni). 1. Enovaljčni drobilnik (1:100)2. Dvovaljčni drobilnik (1:100)3. Mlin kladivar (1:20)4. Kladivni drobilnik tipa HBK5. Enorotorni udarni drobilnik6. Dvorotorni udarni drobilnik7. Udarno-odbojni drobilnik (1:20)8. Dvovaljčni drobilnik (1:7)9. Čeljustni drobilnik (1:6)10. Konusni drobilnik (1:6). 31/40

32. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Izbira ustrezne drobilne naprave za reciklažo gradbenih odpadkov: • Merila za spremljanje kvalitete drobljenja in mletja: • Prirastek specifične površine zrn GO (razlika med začetno in končno specifično površino zrn), • Stopnja drobljenja n (kvocient med začetno in končno karakteristično velikostjo zrn GO), • Stopnja razklopa GO (kvocient med številom osvobojenih zrn in celotnemu številu zrn; uspešno če >95%, bogatenje mineralnih surovin) • Približevanje zahtevani porazdelitvi velikosti zrn (predhodno določena zgornja in spodnja meja velikosti zrn, dodatno klasiranje). 32/40

33. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Možnosti uporabe gradbenih odpadkov (1): S procesiranjem oz. predelavo gradbenih odpadkov se lahko pridobiva: mineralne surovine, kovine, nemineralne oz. gorljive sestavine gradbenih odpadkov kot sekundarne surovine in izloči neustrezne surovine za snovno ali energetsko reciklažo: • asfalti;drobljene asfaltne plošče zrnavosti 0 mm < d < 32 mm za ponovno uporabo kot dodatek v hladen ali vroč postopek proizvodnje asfaltnih mešanic za uporabo v zgornjih vezanih ustrojih cest 1., 2. in 3. reda. • asfaltne frakcije;drobljeni betoni različnih zrnavosti 0 < d < 32 mm za proizvodnjo svežih asfaltnih mešanic za ceste 2. reda (lokalne ceste) ali pa za uporabo kot betonske frakcije v gradbeništvu (peski za betoniranje). • tamponi;proizvedeni iz drobljenih mešanih mineralnih komponent gradbenih odpadkov. Tamponi, zrnavosti 0 mm < d < 32 mm, se uporabljajo za spodnje nevezane ustroje cest 1. in 2. reda. • opečni materiali;drobljeni opečni materiali zrnavosti 0 mm < d < 32 mm lahko služijo kot vstopni material proizvodnje produktov (0 mm < d < 3,0 mm) namenjenih za različna športna igrišča na prostem (teniška igrišča, tekaške steze, hipodromi itd.). Zaradi lastnosti materiala (zagotavlja kakovostno dreniranja ter hkrati zadržuje vlago v porah zrn, kar zagotavlja trajnejšo vlažnost ter s tem preprečevanje emisije prahu) jih lahko uporabljamo tudi v druge namene. 33/40

34. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Možnosti uporabe gradbenih odpadkov (2): • peski;primarno odsejane frakcije 0 mm < d < 8 mm slabše kakovosti, se lahko uporabijo kot zasipni materiali (zasipanje izkopov pri gradnji kanalizacij, plinovodov, vodovoda itd.), za posipavanje oz. urejanje makadamskih lokalnih cest ali parkirišč in gozdnih cest. Peski lahko služijo kot prekrivni material na deponiji komunalnih odpadkov (prednost teh materialov je, da so plasti sanitarne prekrivke komunalnih odpadkov lahko tanjše, kar pomeni znaten prihranek deponijskega prostora, lažjo vgradnjo in so sposobni rekultivacije oz. ozelenitve). S tehnološkim postopkom se iz gradbenih odpadkov izločuje tudi nemineralne sestavine za katere obstaja trg sekundarnih surovin. Z izločanjem teh komponent zagotavljamo kakovost mineralnih produktov, kakor tudi zmanjševanje količin odpadkov potrebnih odlaganja. To hkrati pomeni tudi znižanje stroškov celovitega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki. Te surovine so: • kovine;izločene kovine predstavljajo utežno približno 2% vseh gradbenih odpadkov. Večinski delež predstavlja armaturno železo (ca. 1,5%), ostalo barvne kovine kot so baker, svinec, aluminij oz. ostanki kleparskih del, vodovoda in kanalizacije, elektroinstalacij ter drugo . • les, stiropor, plastika;različni produkti reciklaže za katere obstaja prodajni trg. 34/40

35. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Prednosti in pomanjkljivosti zbirnih reciklažnih centrov: 35/40

36. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Predelava gradbenih odpadkov na mestu rušenja: 36/40

37. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Centralni zbirni center inertnih gradbenih odpadkov CM Celje: Lokaciji centralnega zbirnega centra kamnoloma za inertne GO Velika Pirešica je v kamnolomu Velika Pirešica in na dopolnilnih lokacijah, VOC d.d. Celje v cestno-vzdrževalnih enotah. Na dopolnilnih lokacijah se predelujejo količine inertnih GO, ki se lahko porabijo na lokalnem območju. Viški inertnih GO se zbirajo na glavni lokaciji v kamnolomu Velika Pirešica. Center ima kapaciteto predelave inertnih GO 80.000 m3/leto (cca. 160.000 t/leto). Predelava inertnih GO poteka na dopolnilnih lokacijah in centralnem zbirnem centru s premičnim drobilnikom in sejalno enoto. Reciklaža inertnih GOpoteka na lokaciji Velika Pirešica, kjer se posamezne vrste IGO reciklira v obstoječih proizvodnih procesih kamnoloma in asfaltne baze Velika Pirešica in sicer: • asfaltne rezkance (do 20%) za proizvodnjo asfaltnih zmesi, • kamnite agregate in betone za proizvodnjo betonskih mešanic, • viške zemljin za nasipe, • kompozite kamnitih agregatov za vezane in nevezane nosilne plasti cestišč. 37/40

38. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Predelava inertnih gradbenih odpadkov v CM Celje: 38/40

39. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Predelava inertnih gradbenih odpadkov v CM Celje: cestno vzdrževalne enote VOC d.d. 39/40

40. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Odpadki, ki jih zbirajo na dopolnilnih lokacijah in centralnem zbirnem centru inertnih GO Velika Pirešica. • Zemeljski izkopi in kamenje (zemlja, humus, kamenje; klasifikacijska številka 17 05 04 in 17 05 06), • Betonske ruševine (betoni; klasifikacijska številka 17 01 01), • Bitumenske mešanice (rezkanec in asfalt v kosih; klasifikacijska številka 17 03 02), • Mešani GO in odpadki pri rušenju objetov (betoni z armaturo, omet, plastika, les, karton, izolacijski materiali; klasifikacijska številka 17 09 04). 40/40

41. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri 41/40

42. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Nakladalec na kolesihCAT 966žlica: 4,25 m3 mobilna drobilna enotaRUBBLE MASTER RM80kapaciteta: 80 t/h mobilna sejalnicaTROMMEL 511kapaciteta: 50-80 t/h 42/40

43. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri grajfer Nakladalec na kolesih CAT 322 Cžlica: 1,25 m3 škarje za razrez armaturnega železa priključek za nakladanje papirja, lesa… razbijalno kladivo 43/40

44. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Centralni zbirni center inertnih gradbenih odpadkov CM Celje: V zbirnem centru morajo skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08) voditi naslednjo evidenco: • o vrstah, količini in imetniku prevzetih odpadkov, • o začasno skladiščenih/deponiranih odpadkih pred predelavo in predajo pooblaščenim zbiralcem, • o predelanih GO in odpadkih predanih pooblaščenim zbiralcem, • o ravnanju z preostanki GO. Sestavni del evidence so tudi evidenčni listi skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08). Poročilo o ravnanju z odpadki za preteklo koledarsko leto je izvajalec obdelave odpadkov dolžan posredovati Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati. 44/40

45. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri Letna poročila:- predelava/odstranjevanje..- zbiranje GO …- nastajanje GO …

46. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Količine zbranihinertnih gradbenih odpadkov v Savinjski regiji: Vir: CM Celje 46/40

47. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Cenik odvzema gradbenih odpadkov v centralnem zbirnem centru za inertne gradbene odpadke Velika Pirešica v predelovalnem centru CM Celje (01.04.2008) Vir: CM Celje 47/40

48. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Cenik odvzema recikliranih gradbenih odpadkov v centralnem zbirnem centru za inertne gradbene odpadke Velika Pirešica v predelovalnem centru CM Celje (01.04.2008) Vir: CM Celje 48/40

49. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Idejna zasnova predelave in skladiščenja gradbenih odpadkov v zbirnem centru Spodnji Stari Grad: Mobilna drobilna enotaza ne-mineralne grad. odpadke, kapacitete 20-60 t/h Mobilni čeljustni drobilec za mineralne grad. odpadke, kapacitete 120-150 t/h Vir: Leskovar, 2007 Mobilna sejalna enota, kapacitete 180 m3/h 49/40

50. Gradbeni odpadki v RSloveniji – včeraj, danes, jutri • Stroški predelave gradbenih odpadkov: Vir: J. Leskovar, 2007 50/40