1 / 16

Osnovna šola na Slovenskem 2008

Osnovna šola na Slovenskem 2008. Koordinatorja: Janja Štukl, OŠ Sečovlje Vojko Simčič, OŠ Deskle. IMENOVANJE IN MANDAT RAVNATELJA. Namen in cilj. Namen: omogočiti varno in prijazno okolje v šolah, da bo možen kontinuiran napredek in strokovni razvoj šol

Télécharger la présentation

Osnovna šola na Slovenskem 2008

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Osnovna šola na Slovenskem2008 Koordinatorja: Janja Štukl, OŠ Sečovlje Vojko Simčič, OŠ Deskle IMENOVANJE IN MANDAT RAVNATELJA

  2. Namen in cilj • Namen: omogočiti varno in prijazno okolje v šolah, da bo možen kontinuiran napredek in strokovni razvoj šol • Cilj: vzpodbuditi razmislek in razpravo o imenovanju ravnateljev ter o njegovem mandatu

  3. Vprašanja • Ali je ravnatelj potreben in pomemben člen v razvoju in napredku šole? • Kakšne zahteve se postavljajo pred ravnatelja? • Ali je biti ravnatelj politično ali strokovno vprašanje? • Kaj se z nami dogaja pred, med in po reelekciji? • Kako in koliko se cenimo? • Ali bomo uspeli zagotoviti najosnovnejšo enotnost med nami, ravnatelji?

  4. Katere so naloge ravnatelja • Vse več imamo administrativnih, poslovodnih in menedžerskih nalog. • Pomembno je, da smo dobri pedagoški vodje, da smo pripravljeni za vodenje za spremembe, ki so nujne, ter da kolektiv vodimo v učečo se organizacijo. • Pomembno je, kakšne odnose vzpostavljamo z javnostmi, tako s starši, lokalno skupnostjo, zunanjimi institucijami, tudi z državnimi institucijami, ter z mediji. • Vse bolj moramo obvladovati marketing in podjetništvo. • Poročamo javnosti o kakovosti naših šol in prejemamo ocene.

  5. Kakšne zahteve so postavljene pred ravnatelja? • ZNANJA: strokovno znanje s področja psihologije, pedagogike, didaktike, zakonodaja različnih področij,uporaba IKT • VEŠČINE: organizacijske, komunikacijske, socialne, veščine dela z odraslimi, reševanje konfliktov, odzivnost • NARAVNANOSTI: strpnost, odprtost, konstruktivna kritičnost, radovednost, reflektivnost, odprtost za sprejemanje kritike, dajanje povratne informacije, samoregulativnost, zadovoljstvo ob napredku drugih…

  6. Izbira ravnatelja Gremo skozi veliko število sit, ki dajejo mnenja, sprejemajo odločitve: • svet staršev, • lokalna politika, • učitelji, • minister • na koncu odloča svet šole, sestavljen iz: 3 + 3 + 3 = kakšna je strokovna kompetenca članov sveta šole, koliko je tu politike?

  7. Ravnatelj – politik ali strokovnjak? • Politizacija izbire ravnatelja – sistem reelekcije, vpliv lokalne politike, tako v novo oblikovanih svetih šol kot preko zahtevnega nabiranja raznih mnenj. • Miren in trajen napredek se vsakih nekaj let poruši, reelekcija povzroča nemir v kolektivu in pogosto tudi v kraju. • Ali si želimo, da bi lahko razvijali pedagoški poklic, neobremenjeni s političnimi pritiski? • V kolikšni meri je v izbiro ravnatelja vključena stroka? Šola za ravnatelje? Zavod za šolstvo ? • Kakšno vlogo ima kolektiv šole, s katerim boš naslednjih 5 let delal, ga vodil, skupaj z njim pripravljal izboljšave, skupaj z njim živel za dobro šolo? Ali je prav, da je njihovo mnenje lahko povsem spregledano?

  8. Beseda ravnatelj poudarja vodenje profesionalne dejavnosti, v primeru šol gre za učenje in poučevanje, ki mora biti v ospredju vseh dejavnosti šole in ravnatelja. (Andrej Koren)

  9. Koren, Andrej; Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov, Koper:Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje, 2007,(str.154) V sistemih zamenjav, kakršen je v Sloveniji, v katerih na imenovanje vpliva veliko zelo različnih dejavnikov – sveti šol, učitelji, ustanovitelj in minister – je zelo malo verjetno, da bi zamenjava ravnateljev omogočala kontinuiteto in trajnostni razvoj. K nestalnosti prispeva še to, da se vsakih 5 let vrtiljak reelekcije spet zavrti.

  10. Koren, Andrej; Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov, Koper:Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje, 2007,(str.154) To otežuje trajnost in enakomerno povečevanje učinkovitosti šol ter jih neprestano »vrti« z morečo doslednostjo. Če gledamo na menjavo ravnateljev s tega vidika, so petletni mandat in vsi dejavniki, ki vplivajo na zamenjavo ali imenovanje ravnateljev, dokaj zlovešči. Ali zagotavljajo nasledstvo, ki omogoča trajnostno vodenje in razvoj šol?

  11. Koren, Andrej; Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov, Koper:Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje, 2007,(str.152) Eden najpomembnejših dogodkov v delovanju vseh šol, je menjava ravnatelja. (Early in Weindling 2004, 133). Vendar je le malo stvari v izobraževanju manj uspešnih kot nasledstvo ravnateljev. Razlogov je več. Ravnatelji niso otok v času, stojijo na ramenih predhodnikov in postavljajo temelje za tiste, ki bodo prišli.

  12. Koren, Andrej; Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov, Koper:Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje, 2007,(str.152) Vpliv preteklosti in trajnosti se izgubi v času reform, ko je za hiter uspeh in uvajanje večine sprememb odgovoren ravnatelj – to izčrpa učitelje in ravnatelja, sprememba pa ni trajna, saj ni osnovana na notranjih potrebah šole. Uspešnost ravnatelja, ki šolo »postavi na glavo«, lahko njemu prinese uspeh in napredovanje, vendar se konča z nazadovanjem šole, ko ravnatelj odide.

  13. Kaj prinašajo nenehne spremembe zakonodaje, menjave ravnateljev? • Kako doseči, da bo šola stabilna in dovolj varna, da bo omogočala trajen napredek, nenehne izboljšave in pozitiven razvoj? • Kakšna naj bo sestava sveta šole, da bo lahko strokovno kompetentno odločal o razvoju šole?

  14. Predlog izbire in mandata ravnatelja • Kandidat naj se vnaprej pripravlja na zahtevno nalogo vodenja šole. • Kandidat opravi ravnateljski izpit – bodoči ravnatelj tedaj dobi smernice, naredi test, ali je zmožen prevzeti tudi širše zadolžitve. • Nato postane ravnatelj, ima v prvem mandatu mentorja. • Mentor novemu ravnatelju je starejši kolega, ki daje smernice. • Na izbiro za drugi mandat pomembno vpliva poročilo mentorja. • Po drugem mandatu, ki ga je dobro in samostojno opravil, dobi ravnatelj dovolj znanja in izkušenj za TRAJEN MANDAT.

  15. Predlog Združenju ravnateljev: • Naj se zbere skupina, ki bo predlog obdelala in predstavila. • Če smo večina ZA, naj se to sproži preko Združenja ravnateljev in na MŠŠ.

  16. Ravnatelj je zagotovo lahko tista oseba, ki lahko prispeva pomemben delež k življenju in delu šole. Ko je skozi začetna leta dokazal svojo uspešnost kot učitelj in to skozi dva mandata potrdil tudi na mestu ravnatelja, je čas, da se mu podeli trajni mandat. S tem bo lahko sproščeno vodil svojo barko (zavod) mimo čeri in skal, ki jih srečuje na svoji poti. Lahko bo zavzemal strokovna stališča ne da bi pri tem delal osnovno napako: kako se preveč ozirati na to, kaj od njega želijo zastopniki v svetu zavoda, ki večinoma niso strokovne avtoritete. (Vojko Simčič)

More Related