BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566

1. BANK OF SLOVENIA Payment Systems Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenia Tel.: +386 1 47 19 566 Fax: +386 1 47 19 725 Telex: 31214 BS LJB SI E-mail: bsl@bsi.si WWW: http://www.bsi.si SWIFT: BS LJ SI 2X

2. Plačilni sistemi in pregled nad delovanjem plačilnih sistemov FOV, Kranj, 21.03.2003 mag.Peter Centrih

3. I. Plačilni sistemi • ključna načela • reforma plačilnih sistemov Slovenije • BPRČ, ŽK in ZC, poravnava transakcij VP • tveganja v plačilnih sistemih • vpliv Emu na bančništvo • regulativa EU

4. Ključna načela • cenovna stabilnost • nacionalna monetarna politika • tehnična učinkovitost • upravljanje s sredstvi • pravne osnove • uradni nadzor • poravnava z centralno bančnim denarjem

5. Kaj je plačilni sistem • plačilni sistem se sestoji iz niza instrumentov (vsak instrument omogoča imetniku/uporabniku prenos sredstev), bančnih postopkov in značilno medbančni sistem prenosa sredstev, ki omogoča kroženje denarja. • učinkovitost: • spodbujanje ekonomskih aktivnosti • izboljšanje nadzora monetarnih agregatov • zmanjšanje stroškov transakcij • obvladovanje rizikov • razvoj finančnega sektorja • varnost • nove storitve • institucije • trgi

6. Plačilni sistemi - predpostavke • plačilni sistem predstavlja ureditev, ki omogoča uporabnikom prenos ‘denarja’ • definicija ‘denarja’ • klasična funkcija denarja je sredstvo za menjavo (bančni depoziti) • ureditev ki omogoča prenose sredstev med uporabniki predstavlja plačilni sistem, ki ga sestavljajo omrežja (povezujejo uporabnike), usmerjevalci sporočil, ter pravila in postopki za uporabo te infrastrukture • plačilni sistemi zahtevajo • dogovorjene standarde (tehnični, postopkovni, sporočilni) • dogovorjeni način poravnave • pomembnost plačilnih storitev za končne uporabnike (ti imajo odnos z članom plačilnih sistemov, ne pa s plačilnim sistemom kot takim).

7. Zakaj so plačilni sistemi pomembni • varni in učinkoviti plačilni sistemi so ključni za delovanje finančnih trgov in ekonomije na splošno • varno in pravočasno izvrševanje transakcij • PS omogočajo izvrševanje plačil med strankami različnih bank. Uporabniki se osredotočijo na ugled banke, stroške in kvaliteto storitve, ter pogoje dostopa. • učinkovit plačilni sistem je ključen za delovanje finančnih trgov (poravnava denarnega dela poslov). • fizični in vrednostni obseg transakcij • plačilni sistemi in javnost • struktura plačilnih sistemov • CB spodbuja izboljšanja plačilne in poravnalne infrastrukture v dobro članov in končnih uporabnikov. • konkurenčna politika

8. Plačilni sistemi in finančna stabilnost • plačilni sistemi lahko udeležence izpostavijo finančnemu tveganju • sistemsko tveganje • operativna tveganja • tveganja plačilnih sistemov morajo biti identificirana, merjena, in nadzorovana

9. Elementi učinkovitega plačilnega sistema • pravočasnost (“hitrost”) plačila • plačilna gotovost • zanesljivost • varnost • nadzor nad prevarami • obvladovanje kreditnega rizika • zaupnost (zasebnost) • vzdrževanje podatkov • udobnost, pripravnost • stroški

10. Postopkovne karakteristike modernega plačilnega sistema • postopki začetnika (iniciatorja) plačilnih instrukcij • kliring • poravnava • postopki prejemnika plačilnih instrukcij • narava plačil (inter/intra bank) • vloga centralne banke

11. Bančni produkti - storitve (1) • ključen je odnos stranke z banko pri kateri ima račun • ločitev računovodske od plačilno prometne funkcije • TRR predstavlja bančni produkt in je vsebinski izraz povezanosti med banko in stranko • pogodba o vodenju TRR - pogoji • instrumenti • varnost, zasebnost • tarifna politika

12. Bančniprodukti - storitve (2) • bistvo bančnega opravila so depoziti (bančne obveznosti), plačilne storitve in posojila (bančne terjatve) • s sprejemom depozita mora banka voditi račun svoje stranke • neposredno povezano z depozitom, pred posojilom in povezanim vodenjem računa in storitvami, ki jih banka strankam omogoča oz. zagotavlja prek računov so plačilne storitve

13. Reforma plačilnih sistemov • Izhodišča projekta reforme • Končni cilji reformiranih plačilnih sistemov • Prehod plačilnega prometa v bančno okolje • Konkretne rešitve

14. Izhodišča projekta reforme (1) • BS je po zakonu dolžna skrbeti za splošno likvidnost v državi in do tujine; • BS je edina institucija, ki izdaja zakonito plačilno sredstvo, s katerim so možne dokončne poravnave. Vse druge vrste denarja so opcijske; • BS mora skrbeti za kontrolo sistemskega tveganja, ki bi lahko nastalo zaradi neplačevanja; • neodvisna monetarna politika BS je mogoča samo če BS nadzira likvidnost bank v realnem času; • ustvariti je potrebno konkurenčen, učinkovit in poceni plačilni in klirinški sistem; • cena za opravljanje plačilnih storitev mora biti čim nižja pri čemer mora biti upoštevano načelo polnega pokrivanja stroškov učinkovitih izvajalcev; • standarde za izvajanje plačilnega prometa dogovorno določijo izvajalci; sprejeti standardi s tem postanejo obvezni;

15. Izhodišča projekta reforme (2) • BS v skladu z zakonskimi pooblastili izvaja kontrolno funkcijo plačilnega prometa, deluje kot mesto za dokončne poravnave in sodeluje z bankami pri določanju standardov in postopkov; • kliring plačil opravlja klirinško mesto (AKH); • z reformiranimi plačilnimi sistemi se Slovenija lahko neposredno vključi v plačilni sistem EU (t.im. TARGET sistem)

16. Končni cilji reformiranih plačilnih sistemov • opravljanje plačilnega prometa, kot tipična finančna storitev se prenese nazaj v medbančno okolje. Pri tem se misli predvsem na vodenje transakcijskega računa, ki je vsebinski izraz povezanosti komitenta in banke; • izbira banke, ki bo opravljala plačilno storitev je predmet odločitve komitenta. Monopol opravljanja plačilnega prometa se odpravi; • plačevanje med bankami poteka prek centralne banke z veljavnostjo dokončne poravnave; • plačilne transakcije se segmentirajo na velike vrednosti, ki se dokončno poravnajo prek sistema bruto poravnave v realnem času in na transakcije majhnih vrednosti, ki se poravnajo po opravljenem kliringu; • za transakcije na trgu kapitala in na deviznem trgu je potrebno razviti sistem plačilo proti izročitvi oz. plačilo proti plačilu;

17. Definiranje projekta reforme Reforma plačilnih sistemov poteka v dveh smereh postavitev reformiranih plačilnih sistemov • vzpostavitev BPRČ • vzpostavitev Žiro kliringa kot pilotsko verzijo ISPMV (integralni sistem plačil malih vrednosti) • končno ISPMV • preoblikovanje pravil v smislu uskladitve z BPRČ in ŽK • pravila o delovanju žiro kliringa v skladu z Lamfalussy-jevimi standardi • migracija računov pravnih oseb v banke • formalno pravne osnove • zakon o plačilnih storitvah • reguliranje tudi prestrukturiranja APP

18. BPRČ • Sklep o vzpostavitvi sistema BPRČ • poravnavanje plačil velikih vrednosti in nujnih plačil • individualno in takojšnje poravnavanje plačil • neposredne/posredne udeleženke sistema • poravnava samo do višine kritja na poravnalnem računu • plačilni nalogi so nepreklicni, plačila pa dokončna z valuto preknjižbe v BPRČ • prioritetni vrstni red plačil • stroški v skladu z vsakokrat veljavno tarifo BS • Pravila delovanja sistema BPRČ • splošna pravila • udeležba v sistemu • pravila delovanja • izpolnjevanje plačil iz kliringov in pozicij pri APP • posredovanje informacij udeleženkam in postopki ravnanja v izrednih razmerah

19. KI plačnica KI prejemnica MT100 MT100 CBT CBT S.W.I.F.T Y copy plačilni nalogi obvestila o odobritvi SIT v polju 103 MT096 MT097 pravna oseba pravna oseba fizična oseba fizična oseba CBT CAS Banka Slovenije BPRČ- Bruto Poravnava v Realnem Času

20. Žiro kliring • Sklep o vzpostavitvi sistema Žiro kliringa • izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti • udeleženke sistema • obračun in poravnava na multilateralni osnovi/ bilateralna osnova • obračun prek računov žiro pozicij in poravnava v BS • dan izpolnitve kreditnega plačilnega naloga je dan njegove predložitve v žiro kliring • stroški in pravila delovanja • Pravila delovanja • splošna pravila • udeleženke žiro kliringa • način in postopki obračuna in poravnave • metode in sredstva za obvladovanje rizikov v realnem času ter postopki in ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti • postopki ravnanja v izrednih razmerah

21. Struktura Žiro kliringa BANKA A BANKA C BSNet BANKA B (APP) BS - ŽK CENTER

22. Poravnava transakcij z VP • Strateški cilji (politika): • formuliranje priporočil • zagotovitev varnega in zanesljivega sistema poravnave VP • implementacija le-tega

23. Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (1) • pravne osnove • potrditev sklenjenega posla • poravnalni cikli • centralne institucije • posojanje VP • centralni depozitarji VP (KDD) • DVP • čas dokončnosti poravnave • KDD nadzor tveganj • sredstva za poravnavo • zanesljivost obdelav (operations) • zavarovanje VP strank

24. Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (2) • vodstvo, nadzorstvo • dostop • učinkovitost • postopki komuniciranja in standardi • transparentnost • reguliranje in pregled nad delovanjem (oversight)

25. Tveganja v plačilnih sistemih • Pomen tveganj • Vloga centralne banke • Vrste tveganj in upravljanje z njimi • Posebnosti posameznih plačilnih sistemov

26. Vrste tveganj • Finančna tveganja • likvidnostno tveganje • kreditno tveganje • sistemsko tveganje • cenovno tveganje • Operativna tveganja • Tveganja goljufij, zlorab in sabotaž • Pravno tveganje • Tveganje trga denarja • Tveganje ugleda • Tveganje formalne ureditve • Intelektualno tveganje

27. II. Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov • Splošno • Pomembnost plačilnih sistemov • Vloga centralnih bank • Cilji pregledov nad delovanji plačilnih sistemov • Analiza tveganj

28. Splošno • pomembnost plačilnih sistemov (vitalni del ekonomske in finančne infrastrukture; varno, pravočasno izvrševanje plačil) • signifikantna izpostavljenost in tveganja udeležencev v plačilnih storitvah • pomembna vloga centralne banke (monetarna oblast oz. preglednik nad delovanjem plačilnih sistemov, javnost te vloge) • pregled nad delovanjem plačilnih sistemov je integralni del splošne odgovornosti za monetarno in finančno stabilnost (identifikacija potencialnih tveganj, povzročenih z oblikovanjem in delovanjem plačilnih sistemov, koraki za odpravo in nadzor nad tveganji)

29. Vloga CB v pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov • ključni element odgovornosti za stabilnost finančnega sistema • poravnalna funkcija (poravnave v centralnobančnem denarju, zagotavljanje likvidnosti v skrajni sili) • povezava z vključitvijo CB v operativno funkcijo • CB : • poravnalna banka • operativni izvrševalec • zagotavlja meddnevno likvidnost • tudi sama je član večih plačilnih sistemov • ‘Memorandum of Understanding’ • ‘vsesplošna stabilnost finančnega sistema, ki vključuje infrastrukturo finančnega sistema, posebno plačilne sisteme doma in v tujini. Kot banka bank je CB postavljena v središče sistema’.

30. Cilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov • ugotovitev, da je zmanjšanju tveganj v plačilnih sistemih in upravljanje pri njihovem oblikovanju in delovanju posvečena zadovoljiva teža (učinkovitost/razumni stroški) • interes vzpostavitve učinkovitih plačilnih sistemov, formalnega pregleda nad delovanjem le-teh, njihovi člani in uporabniki pa so stvar oblasti, ki urejajo konkurenco • CB se osredotoči na plačilne sisteme v državi, z ustreznim zanimanjem za sisteme po svetu • intenzivnost pregledov je sorazmerna oceni sistemskega oz. splošno sistemskega tveganja • To se vodi v okviru vzdrževanja finančne stabilnosti v CB. Ekipa uporablja informacije na voljo v CB sami, iz poravnalnega sistema in indirektno z izmenjavo z drugimi podobnimi institucijami

31. Analiza tveganj I • ključna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Vgraditev le-teh v aktivnosti pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov. • Tveganja morajo biti identificirana, kjer je to le mogoče, ocenjena in razumljena s strani izvajalcev, članov in uporabnikov (kreditno, likvidnostno, operativno, pravno tveganje) • CB sama spremeni pravila in oblikovanje ali delovanje plačilnih sistemov, če je to potrebno. Cilj je zmanjšanje časa tveganj v smislu časa trajanja izpostavljenosti članov. • istočasna izmenjava vrednosti različnih sistemov (PVP-CLS, DVP/VP-CREST) • vpliv IT in omrežij/veliko operativno tveganje • CB ne pregleduje dnevnih transakcij in dnevnih postopkov (razen v primeru ko je operator). Pomembna je robustnost sistema.

32. Analiza tveganj II • zmanjšanje operativnih tvegan (tehnični vidiki, ‘back-up’ in okrevalni načrti, varnostne meritve, interne kontrole. Identificiranje splošnih odvisnosti. • povečana odvisnost od ‘outsourcinga’ (povezani z tveganjem koncentracije) • pravna negotovost oz. nepričakovana pravna razsodba, lahko poveča sistemsko tveganje (primer rešitve EU je ‘Settlement Finality Directive)

33. TARGET (1) • Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system • Mehanizem za poravnavo plačil v druge države po principu BPRČ • izboljšanje učinkovitosti plačil prek meja znotraj EU • služiti potrebam monetarne politike ESCB

34. TARGET (2) • prilagodljivo upravljanje z likvidnostjo • zmanjšanje tveganj • delovanje v pogojih realnega časa • možnost dostopa do domala vsake evropske kreditne institucije • čas delovanja sistema prilagojen vsakomur • zanesljiv sistem

35. TARGET (3) • Principi • tržni princip • decentralizirani princip: poslovno • decentralizirani princip: tehnično • minimalna harmonizacija nacionalnih RTGS

36. TARGET (4) • Cilji • prispevati k enotnosti monetarne politike in enotnega denarnega trga • izboljšati plačilne sisteme (zmanjšati sistemsko tveganje) • povečati učinkovitost “cross-border” plačil v eurih

37. TARGET (5) • Opcije • lasten euro RTGS • kloniranje enega od euro RTGS sistemov • neposredna udeležba ACCB in njenih bak v RTGS Evrosistema • korespondenčna povezava z RTGS Evrosistema (centralno bančni denar) • povezava z RTGS Evrosistema preko običajne korespondenčne povezave (denar poslovne banke)

38. Regulativa EU • Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme in Lamfalussyevi standardi • Evropska centralna banka: Minimalne skupne zahteve za domače plačilne sisteme • Direktiva Evropske unije o dokončnosti poravnave v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (Directive 98/26/EC) • Direktiva o čezmejnih kreditnih prenosih (Directive 97/5/EC) • Direktiva o vzpostavitvi, poslovanju in nadzoru poslovanja institucij, ki izdajajo elektronski denar (Directive 2000/46/EC) • Priporočila Komisije v zvezi z evropskim kodeksom, ki zadeva elektronska plačila (87/598/EC) • Priporočila Komisije, ki zadevajo plačilne sisteme in zlasti odnose med imetnikom kartice in izdajateljem kartice (88/590/EC) • Priporočila Komisije, ki zadevajo transakcije z elektronskimi plačilnimi instrumenti in še posebej odnos med izdajateljem in imetnikom (97/489/EC)