ZAKLJUČNA MEDNARODNA KONFERENCA PROJEKTA HAPPY FARM

1. ZAKLJUČNA MEDNARODNA KONFERENCA PROJEKTA HAPPY FARM Maribor, 26. september 2008 Dr. Neva Maher

2. HAPPY FARM »IZOBRAŽEVANJE ZA ZAGON IN DELO V OKVIRU SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA - EKONOMIJE NA KMETIJI IN PODEŽELJU« STRATEŠKI NAČRT – SLO Pristop in model ruralnega socialnega podjetništva

3. cilji:HAPPY FARM • Družbeno potrebne in koristne storitve na kmetiji za socialno podjetništvo (prinaša zaposlitev in možnost subvencioniranega prihodka) in za uporabnike (prinaša zaposlitev in socialno vključenost tudi duševno prizadete). • Razvijati turizem na konkretnih kmetijah in lokacijah na podeželju, kjer bi ekonomija slonela na storitvah turistične, rekreativne, izobraževalne in kulturne narave ter deloma na ekološki pridelavi, predelavi in trženju ekološko pridelane prehrane. • Ugotoviti možnosti financiranja za zagon in dejavnosti HAPPY FARM.

4. Finančni cilji • Uskladitev potencialov z inovativnimi in razvojnimi možnostmi socialnega podjetništva • Zagotovitev dodatnih virov za zagon izobraževalnih programov. • Zagotovitev dodatnih virov za opremo. • Minimiziranje stroškov • Optimiziranje rezultatov skozi optimalne aktivnosti • Določitev samozadostnih ekonomskih enot socialnega podjetništva

5. Namen strateškega programa • Kako sprožiti zagon socialnega podjetništva, trade mark razvoja podeželja po modelu Happy Farm. • Razložene so možnosti in variantne odločitve ekonomije obsega socialnega podjetništva. • Možne so različne oblike in obsegi potrebnega investiranja v kapacitete ali enote socialnega podjetništva.

6. Zakonski okvir • Kombiniranje dejanskih, obstoječih možnosti uresničevanja pravic po zakonodaji z razvojnimi ukrepi EU politik: socialne, zaposlitvene in usposabljanja (po zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah).

7. Kako? Na kakšen način? • Koncept socialnega podjetništva je na novo razvit. • Strokovno ščitene aktivnosti (angl. »sheltered«). • Razvoj in inovativna vgraditev programa v kontekst razvoja in ukrepov EU • Za razvoj - najbolj pomembne certifikacije.

8. Aktivnosti razvite v projektu Happy Farm- Zelo pomembne: • vzpostavitev sistema svetovanja • usmerjanje učnih enot • socialno varovanje invalidov in uporabnikov VDC • Sistem uporabe NPK- certifikacija poklicev.

9. Uporabniki storitev za bivanje na kmetiji in integrirano zaposlovanje na kmetiji so: • mladi brez izobrazbe in iskalci prve zaposlitve do 25 let; • delavci - invalidi z oceno delazmožnosti in subvencijo; • invalidi (z oceno nezaposljivosti in upravi-čeni za program socialnega vključevanja; • druge težje zaposljive ciljne skupine; • uporabniki VDC,varstveno delovnega centra - osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju.

10. Zagotavljanje pravic in investiranje v razvoj • v okviru veljavne zakonodaje obstoje različne možnosti uveljavljanja obstoječih pravic v različnih zakonih do različnih podpor. Obstoje tudi različne možnosti prijav na razvojne projekte, ki so sredstva EU in ali jih (so)financira Slovenija, lokalne skupnosti ali zasebni sektor.

11. Specifični cilji, modela ruralnega socialnega podjetništva. • Razvijati podeželje, storitve - turistične, rekreativne, izobraževalne in kulturne narave ter pridelava, predelava in trženje ekoloških pridelkov. • Nuditi družbeno potrebne in koristne storitve na kmetiji za socialno podjetništvo (prinaša zaposlitev soc. podj. in možnost subvencioniranega prihodka) in za uporabnike (prinaša zaposlitev in socialno vključenost). • Možnosti dodatnih virov: za zagon poslovnih dejavnosti, za zagon izobraževalnih programov in investicije ( oprema,..).

12. ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI in presoja idejne zamisli • a) SWOT, problemi, izzivi • b) razvojni trendi • c) pričakovani učinki/vplivi • d) ciljni trgi, konkurenca, trženje STRATEŠKI NAČRT = KAKO NAPREJ

13. SW….OT • Blagovna znamka Happy Farm • Primer zgleda inovativnega ruralnega socialnega podjetništva • Stroški • Obvladljivost aktivnosti in vključenih subjektov: fizičnih in pravnih

14. ….Opportunity Threat • Črpanje virov v Sloveniji in EU • Zaznavanje priložnosti za inovativnost in razvoj • Ljudje nimajo radi sprememb • Odlašajo z inovativnimi aktivnosti ker čakajo, kakšne rezultate bodo od le-teh imeli drugi (ali se splača) • Ažurnost pomoči javnih subjektov

15. HAPPY FARM= 3… VZPOREDNO SE VZPOSTAVLJAJO SKLOPI:  • CELOSTNI MANAGEMENT HAPPY FARM. • AKTIVNOSTI SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN UČNE AKTIVNOSTI. • ENOTE HAPPY FARM: ČAJNICA, HOTEL, KMETIJA, ZELENI VRT, HLEV, MINI ZOOLOŠKI VRT, AVTOCAMP.

16. Happy Farm je hierarhična struktura enot in aktivnosti. • Prvi nivo je management, v osebi direktorja Happy Farm. • Drugi nivo so aktivnosti socialnega vključevanja in učenja. • Tretji nivo so enote: proizvodnja produktov in storitev.

17. V vsaki enoti HAPPY FARM se odvijajo posamezne/vse aktivnosti: 1. Socializacija in usposabljanje težje zaposljivih. 2. Programi socialnega vključevanja po normativih Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji. 3. Učna baza izobraževanje in usposabljanje za deficitarni poklic, ki se zaključijo s certifikacijo: MDDSZ in MŠŠ 4. Storitve Varstveno delovnih centrov- integracija nezaposljivih invalidov izvaja VDC POLŽ Maribor.

18. HRM, uporabniki storitev, financerji in investitorji • Uporabniki so lahko varovanci VDC, in druge osebe vključene po programih socialne vključenosti. • Management, socialni podjetniki, tehnčno in strokovno osebje • Financerji • Investitorji

19. strokovni delavci • Nepogrešljiva ciljna skupina so tudi strokovni delavci, ki nudijo usposabljanje in izobraževanje, brez katerega socialno podjetništvo ne more delovati in se razvijati (Strokovni delavci in sodelavci iz programov socialnega varstva in iz programov sredneješolskega izobraževanja, drugi delavci iz področja izobraževanja).

20. Management, administracija in tehnični delavci • ostali zaposleni vodstveni, koordinacijski in tehnični delavci. • Financirana po principu normativov in subvencij, na osnovi tržne dejavnosti ter programov oz. subvencij EU (koordinator/strokovni delavec ali vodja programa - socialnega podjetja, oziroma oskrbnik).

21. POSLOVNE aktivnosti • čajnica • družinski hotel • bio domačija • hiša (happy farm- zoo) za eksotične živali s pridelavo hrane za eksotične živali • hlev z domačimi živalmi • avto camp • izobraževanje in usposabljanje.

22. Aktivnosti socialnega podjetništva Happy farm od pričele oktobra 2007 (čajnica). • Članice Happy Farm povezuje skupen okvir socialnega podjetništva, skupno usmerjanje in strokovno ščitenje šibkih (v prvi fazi 23) • iščejo vedno nove člane in investitorje.

23. Neposredni cilji projekta so bili: • Vzpostavljanje podpornih mrež storitev za odpravo stisk in težav ter vpeljevanje novih programov. • Vpeljane nove priložnosti in nove oblike zaposlovanja. • Zagotovljeno kakovostnejše življenje odrinjenim.

24. Neposredni cilji • Zagotoviti enake možnosti odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju ter težje zaposljivim ciljnim skupinam. • Omogočiti bivanje, ki sledi potrebam terapije (tudi psihiatrične diagnoze) v ruralnem okolju, z različnimi možnostmi aktivnosti za lažje premagovanje bolezni. • Vpeljane integrirane oblike zaposlovanja uporabnikov VDC.

25. Neposredni cilji • Umestitev socialnih programov v ekonomijo obsega socialnega podjetništva in s tem možnosti trženja rezultatov storitev • Umestitev zaposlitvenih programov VDC t.j. javnega sektorja na področje socialnega podjetništva (EU daje prednost vsebinskemu, ne pa formalni obliki).

26. Neposredni cilji • vpeljevanje novih oblik zaposlovanja in podpornih projektov za zmanjšanje brezposelnosti težje zaposljivih ciljnih skupin • Usposabljanje in omogočeno izobraževanje vsem ciljnim skupinam vključenim v socialno podjetništvo. • Razviti novi programi usposabljanja za vključevanje težje zaposljivih na trg dela.

27. Neposredni cilji • zapolniti vrzeli usposabljanja in zaposlovanja v invalidskem podjetju, zaposlitvenem centru in varstveno delovnimi centri. Strateški projekt Happy Farm vključuje poleg oblike zaposlovanja ostalih skupin težje zaposljivih (mladi in starejši) tudi vse možnosti zaposlovanja invalidov in oseb z motnjami v duševnem razvoju.

28. OD USMERITVE LdV prehaja strateški program v…smer… cilj LdV »izboljšati znanje, spretnosti in kompetence posameznikov …« in »spodbujati in krepiti prispevek poklicnega in strokovnega izobraževanja v procesu inovacije …«

29. usmerjenost v: • Razvoj praks za olajšanje dostopa do usposabljanja za najbolj prikrajšane posameznike na trgu dela, vključno z invalidi • Spodbujanje socialnega dialoga in poklicnega izobraževanja • Z usmeritvijo kako in na kakšen način (socialno podjetništvo).

30. Po LdV …Elementi 1.faze Družbeno koristne storitve, Aktivnosti: usposabljanja, izobraževanja…, ekološka pridelava, aktivnosti razvoja podeželja…. možnosti zaposlovanja na podeželju, nove vrednote, ekonomska upravičenost in zaposljivost zelo ranljivih skupin.

31. Na osnovi KAJ KAKO, NA KAKŠEN NAČIN?

32. SOCIALNO PODJETJE • Pogoj: ljudje s posebnimi potrebami in težavami pri dostopu do trga dela. Specifična skupina: • osebe z motnjami v duševnem razvoju.

33. PRISTOP • pripravljen program dela in izobraževanja za ciljno skupino težje zaposljivih • Zaposlitve/delovna mesta na rekreativni odprti kmetiji,… • Tipske enote, katerih pripravljene programe se lahko povzema in prenaša.

35. HAPPY FARM - POSTOPOMA. VZPOREDNO SE VZPOSTAVLJAJO SKLOPI:  • CELOSTNI MANAGEMENT HAPPY FARM POD VODSTVOM DIREKTORJA. • AKTIVNOSTI SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN UČNE AKTIVNOSTI. • ENOTE HAPPY FARM: ČAJNICA, HOTEL, KMETIJA, ZELENI VRT, HLEV, MINI ZOOLOŠKI VRT, AVTOCAMP.

36. enota za izobraževalne vsebine • Zelo dragocena • gre za vzpostavljen sistem usposabljanja za inovativne in deficitarne poklice za delo na podeželju, kar je bilo strokovno razvito ob partnerskem sodelovanju s Centrom za poklicno usposabljanje

37. specifični cilji certifikacije : • Preglednost sistema in procesov; • celostna kakovosti in obvladovanje tveganj; • boljše komunikacije; • motivacija; • Trade mark; • izboljšanje konkurenčnega položaja organizacije.

38. Koncept socialnega podjetištva • Model poveže potenciale in možnosti v model. Strateški načrt predlaga koncepta vzpostavitve in razvoja ekonomskih enot ruralnega socialnega podjetništva, z vsebinami turizma, rekreativnih aktivnosti, kmetijske ekološke pridelave in predelave, izobraževanja, usposabljanja in certificiranja.

39. Čas • Čas trajanja vzpostavitve socialnega podjetništva je od zagona prvih aktivnosti (zagotovitve virov in pridobitve dodatnih virov financiranja) do končnega samostojnega ekonomskega delovanja enot - tri leta (ali v letih od 2008 do 2011).

40. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

41. VREDNOTE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

42. Socialni podjetnik • prepozna socialni problem in uporabi podjetniški pristop, da organizira, zasnuje in posluje s premoženjem zato, da bi doprinesel k spremembi v družbi.

43. Socialni podjetnik • Kakor je za posle tipično, da se merijo kakovost izpeljave (performanse), rezultati, profit in prihodek, pa je ocena socialnega podjetništva v učinku, ki ga ima le-to na družbo. Veliko socialnih podjetnikov ne dela za profit , so skupina državljanov, mnogi delujejo zasebno in v vladnem sektorju« (definicija Wikipedie).

44. DG enterprise and industryEU platforma • Socialna podjetja so del sektorja socialne ekonomije, kjer širše družbene cilje kombinirajo z duhom podjetništva zasebnega sektorja. Gre za širši družbeni interes, a poslovanje upošteva ekonomske zakonitosti (n.pr., ev. Izgubo časa/prihodka krije proračun).

45. Ekonomska in podjetniška narava pobud soc. podj. • Trajna aktivnost produkcije in prodaja storitev • Visoka stopnja avtonomije subjekta • Signifikanten nivo ekonomskih tveganj • Minimalni znesek plačanega dela (nagrade, n.pr.)

46. Socialna dimenzija pobud • Pobudo lansira grupa državljanov • Odločitev ne temelji na lastništvu kapitala • Aktivnosti vključujejo različne partnerje – mreženje • Dobiček ima svoje meje (n.pr. se reinvestira) • Izrecno se sledi širšim ciljem skupnosti (družbe) Action plan, EU Agenda for entrepreneurship, še zlasti ruralni koncept socialnega podjetništva

47. EU dokumenti • V EU je 300.000 kooperativ in te zagotavljajo 4.8 milijona zaposlitev. Od teh jih pomemben del zasleduje socialne cilje in širše cilje skupnosti; vse pa vidijo v svoji organiziranosti predvsem ekonomski interes. (Vir: Communication from the Commission to the Council and the European Parliament, The European Economic and Social Committee and the Committee of Regions, On the promotion of co-operative societies in Europe, COM (2004)18, str. 3).

48. EU deli področja socialnih podjetij v tri področja: • Integracije na delo (usposabljanje in vključevanje brezposelnih oseb). • Osebne storitve (e.g. storitve za otroke, storitve za starejše osebe, pomoč prizadetim osebam). • Lokalni razvoj območij, ki v razvoju zaostaja (e.g. socialna podjetja v oddaljenih ruralnih območjih, sheme rehabilitacije v urbanih območjih).

49. tekoče poslovanje, investiranje v Happy Farm in financiranje poslovanja • Prikaz prihodkov in odhodkov • Finančni načrt • Idejna zamisel • Poslovni načrt • Investicijska zasnova • Investicijski načrt.

50. tekoče poslovanje, investiranje v Happy Farm in financiranje poslovanja • Zagotavljanje pravic (subvencije, itd.) • Viri financiranja tekočega poslovanja (dotacije/grants, itd.) • Viri investiranja v kapacitete in razvoj novih storitev