1 / 82

Izr. prof. dr. Vito Hazler SEMINAR ZA MENTORICE IN MENTORJE ZA DRŽAVNO TEKMOVANJE

Izr. prof. dr. Vito Hazler SEMINAR ZA MENTORICE IN MENTORJE ZA DRŽAVNO TEKMOVANJE “ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE” Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana Ljubljana, 4. 12. 2012. 1. UVOD. 1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA Želimo:

andres
Télécharger la présentation

Izr. prof. dr. Vito Hazler SEMINAR ZA MENTORICE IN MENTORJE ZA DRŽAVNO TEKMOVANJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Izr. prof. dr. Vito Hazler SEMINAR ZA MENTORICE IN MENTORJE ZA DRŽAVNO TEKMOVANJE “ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE” Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana Ljubljana, 4. 12. 2012

  2. 1. UVOD 1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA Želimo: - razširiti vedenje o etnologiji in znanosti na sploh, - oceniti realne možnosti raziskovanja na osnovnošolski in srednješolski ravni, - usmeriti raziskovalna prizadevanja zlasti v življenjsko okolje raziskovalcev in mentorjev, - zmanjšati romantično-nostalgičen odnos do preteklosti in dediščine, - spodbuditi kritičen odnos do življenjskega okolja, - usposobiti mentorje za raziskovalno delo.

  3. 1. UVOD Oblike in načini doseganja ciljev so: a. strokovno izobraževanje: - seminarji, - predavanja, - pogovori (disputi med predavatelji in slušatelji), - spremljanje strokovne literature, - usposabljanje za uporabo virov.

  4. 1. UVOD • b. aktivno delo na terenu (v delovnem okolju): • - avtopsija - spoznavati življenjsko okolje • (mentorji, raziskovalci), • - evalvacija kulturnih pojavov • (mentorji, raziskovalci), • redno spremljanje aktualnih političnih, • gospodarskih, kulturnih idr. dogodkov zlasti na • krajevni (tudi regionalni in državni) ravni (mentorji, • raziskovalci).

  5. 1. UVOD • 1.2. VLOGA MENTORJEV • a. faza izobraževanja: • udeležba na seminarju (-ih), • pogovori, • drugo.

  6. 1. UVOD b. faza mentorstva: - aktivna vloga v delovnem okolju - popularizacija (etnološke) stroke z lastnim strokovnim in izobraževalnim delom, - izbor potencialnih raziskovalcev, - presoja usposobljenosti in zmožnosti raziskovalcev, - izbor raziskovalne teme, - zasnova raziskovalne naloge (koncept, vsebina, cilji, dosežki idr.).

  7. Ptuj, ptujski grad, 25. 10. 2012

  8. 1. UVOD • Seminar bo obsegal naslednje teme: • - izsek iz etnološkega raziskovalnega dela (glavne • značilnosti) • - koncepti raziskovalnih nalog, • - raziskave na terenu, • navajanje virov in literature itd.

  9. 1. UVOD • Prav tako bo v sklopu seminarja: • možnost za dodatno obrazložitev teme • tekmovanja v šolskem letu 2012- 2013 – • ZELIŠČA IN DIŠAVNICE, • - predstavitev teme za naslednje šolsko leto, • predstavitev novosti na področju podeljevanja • priznanj udeležencem ter izdajanja potrdil • mentorjem za izjemne dosežke, • čas za diskusijo.

  10. Ljubljana, prireditev Vinska pot, 3.11. 2012

  11. 2. PREDMET ETNOLOGIJE Strokovna poimenovanja za isto vedo - etnologijo: - narodopisje - etnografija - etnologija Sorodne vede: - folkloristika - etnomuzikologija - kulturna antropologija - socialna antropologija

  12. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Področja, kjer delujejo etnologi: • a. raziskovalna, strokovna in izobraževalna: • - fakulteta • - raziskovalni inštituti (Inštitut za slovensko narodopisje • SAZU, Glasbeno narodopisni inštitut SAZU, • Inštitut za slovensko izseljenstvo SAZU) • - muzeji (SEM, pokrajinski, krajevni - občinski) • - Zavod za kulturno dediščino in območne enote • - zavodi - regijski parki • - multiraziskovalne ustanove (ZRS "Bistra" - Ptuj) • osnovne šole • drugo

  13. 2. PREDMET ETNOLOGIJE b. aplikativna: - turizem - mediji (radio, TV, tiskani mediji) - propaganda (podjetja za promocijo in vizualno komunikacijo) - svetovalni in izobraževalni centri - politika (ministrstva, uradi, uprave) - kmetijstvo (zavodi) - gospodarstvo

  14. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Predmet raziskovanja etnologije • - t. i. ljudska kultura • vsakdanji način življenja vseh etničnih skupin na • vseh stopnjah njihovega razvoja itd. • Pojasnilo: • Etnologijo zanimajo samostojne kulturne strukture: • fevdalna, meščanska, množična kultura, kultura • vsakdanjosti.

  15. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Temeljno izhodišče je raziskovanje: • - na vseh (geografskih oz. kulturnih) območjih, • - v vseh časovnih obdobjih, • - vseh družbenih in poklicnih skupin, • vseh ustvarjalnih in izraznih oblik, ki opredeljujejo • način življenja (materialna kultura), gospodarska • in kulturna prizadevanja. • Povzeto: • Etnologija je veda o zgodovini načina življenja na • ravni vsakdanjosti.

  16. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Vse pojavne oblike kulture in tudi ljudsko kulturo • delimo po etnoloških sistemizacijskih načelih na: • -gmotno, • - družbeno in • duhovno kulturo • (po letu 2003 se uveljavlja delitev na • snovno in • nesnovno kulturo (dediščino); • oblike in načine raziskovalnih prizadevanj pa v: • - občo etnologijo

  17. Ljubljana, prireditev Vinska pot, 3.11. 2012 Foto: Iztok Ilich

  18. 3. ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DELO • Splošni pojmi raziskovanja: • - tehnika (osnovni način raziskovalnega postopka: • fotografiranje, risanje, arhiviranje idr.) • metoda (temeljni način raziskovanja: deskriptivna • m., avtopsija, observerska m., zgodovinska m., • eksperimentalna m, primerjalna m. idr.) • - metodologija: • a. veda o metodah, • b. skupek metod, znanstvena naravnanost raziskave.

  19. Ljubljana, prireditev Vinska pot, 3.11. 2012

  20. 4. VIRI IN LITERATURA 4.1. OPREDELITEV POJMOV VIR IN LITERATURA 4.2. VIRI IN LITERATURA PO SVOJIH LASTNOSTIH Etnološko pomembni viri so: - premični ali nepremični predmeti oziroma objekti in vsi drugi kulturni pojavi v svojem avtentičnem okolju, - muzealije - replike kulturnih pojavov - pisni viri (arhivski pisni viri, terenski zapiski, intervjuji, ankete,objave v tiskanih medijih idr.)

  21. 4. VIRI IN LITERATURA Mejni viri so: - strokovna literatura družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, ki etnologu - raziskovalcu pojasnjujejo področje, ki ga obravnava, - katalogi razstav različnih ved, - splošni strokovni priročniki (atlasi, slovarji, leksikoni, enciklopedije).

  22. 4. VIRI IN LITERATURA • Med etnološko literaturo uvrščamo: • - znanstvene razprave in strokovne članke, • - monografske študije, • - monotematske študije, • - razstavni katalogi, • - etnološki slovar, etnološki leksikon, etnološka • enciklopedija, • seminarske in diplomske naloge • drugo.

  23. 4. VIRI IN LITERATURA • Med izrazne oblike, ki vsebinsko dopolnjujejo • etnološko literaturo in interpretirajo kulturne pojave • uvrščamo (lahko so tudi samostojni): • - film, videokasete, CD (zgoščenke), • etnološki atlas (kartovna obdelava etnološkega • gradiva), • - drugo.

  24. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Metode 5.1. VPRAŠALNIK, ANKETA, INTERVJU, POGOVOR… Ena od temeljnih značilnosti etnoloških raziskav je terensko delo. Raziskovalec etnolog se mora dobro pripraviti na teren. Uporablja vprašalnice, ankete, intervjuje, pogovore, teste idr. oblike pridobivanja virov na terenu.

  25. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA a. Vprašalnice: Slovenska etnološka veda ima enega najbolje izvedenih projektov v Evropi. To je: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja (ETSEO) Ta široko zastavljen projekt je obsegal več stopenj raziskav: - uvod in vprašalnice, - topografske raziskave občin in regionalnih enot (18 enot), - monografske študije izbranih krajev (Galjevica).

  26. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vprašalnice z uvodom, topografske raziskave in monografske študije občin so dober pripomoček za raziskovalna in pedagoška prizadevanja na osnovnošolski, srednješolski in visokošolski ravni. Vsebujejo: - temeljne usmeritve raziskovanja, - navedbo osnovnih virov in literature, - vprašalnice po etnološki sistematiki, - metode in metodologijo topografskega raziskovanja.

  27. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Znane so tudi druge starejše etnološke vprašalnice in napotki za terensko raziskovanje domačih in tujih avtorjev - Valtazar Bogišić, Pravni običaji u Slavena, Zagreb 1867. - Antun Radić, Osnova za sabiranje građe o narodnom životu, v: Zbornik za narodni život i običaje, št. 2, Zagreb 1897. - Rudolf Bednarik (vprašalnica iz leta 1942). - Etnološki atlas Jugoslavije, JAZU, Zagreb 1961/63/65767. - Ženitvovanjske šege, vprašalnica ISN, Ljubljana 1969. - Maske, vprašalnica ISN, Ljubljana 1972. - Drugo.

  28. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA b. Ankete Razširjena oblika zbiranja osnovnih podatkov. Večinoma so anonimne, raziskovalce zanima predvsem spol, starost, poklic in izobrazba anketirancev ter vsebine, ki jih raziskuje. Ankete so kratke, večinoma opremljene z več možnimi odgovori. Nekatere imajo rubrike za vpis komentarjev anketirancev.

  29. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Značilnost anket je obdelava gradiva, ki ga opravimo: - "peš“ ali - računalniško. Izpolnjene ankete so lahko priloga raziskave.

  30. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA c. Intervjuji Razširjena oblika terenskega raziskovanja. Pogovor je voden po pripravljenih vprašalnicah (napotkih) ali raziskovalec vprašanja prosto oblikuje po obravnavanih tematskih sklopih. Intervjuvamo zlasti: - znane osebnosti, - ljudi, ki veliko vedo o določenem kulturnem pojavu.

  31. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Intervjuje si zapisujemo ali snemamo na avdio-, video- ali filmski trak. Intervjuji so lahko del samostojnih objav v strokovni literaturi ali sestavni del raziskave (samostojno poglavje).

  32. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA d. Pogovori To so tematsko usmerjeni pogovori z enim ali več sogovornikov. Ta oblika terenskega dela zahteva veliko zbranosti in spretnosti raziskovalca, da pogovor teče po začrtani tematiki. Informacije si zapisujemo ali snemamo na avdio-, video- ali filmski trak. Slabo vodeni pogovori škodijo raziskavi in ne dajo zadovoljivih rezultatov.

  33. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA 5.2. AVTOPSIJA, OPAZOVANJE Z UDELEŽBO a. Avtopsija Je ena od metod v prepoznavanju kulturnih pojavov. Primerna tudi za začetnike (mlade raziskovalce), da s samoopazovanjem svojega življenjskega okolja spoznajo temeljne značilnosti kulturnih pojavov. Pomemben je kritičen odnos do kulturnih pojavov. VAŽNO: podcenjevanje ali precenjevanje onemogoči objektivno analizo.

  34. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA b. Opazovanje z udeležbo Posebna oblika avtopsije je opazovanje z udeležbo. Aktivno se vključimo se v procese kulturnih pojavov (npr. članstvo v društvih, udeležba na kolinah, košnji, trgatvah, porokah idr.) Pri avtopsijski metodi - samoopazovanju - je ta raven marsikje že dosežena.

  35. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Opazovanje z udeležbo: V znanstvenem opazovanju je potrebno zagotoviti, da opazujemo zares tisto, kar želimo opazovati; da je opazovanje čimbolj subtilno v tem pomenu, da registriramo tudi manjše razlike v kakovostnih in količinskih označbah pojavov ter procesov; da ne prezremo nobenega pomembnejšega dejavnika oziroma okoliščine, ki bi utegnila vplivati na predmet opazovanja itd.

  36. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Tehnike: 5.3.FOTOAPARAT IN ETNOLOŠKA FOTOGRAFIJA 5.4. FILM, VIDEO 5.5. MAGNETOFON IN DRUGE AUDIO TEHNIKE 5.6. RISBA, RISANJE, TEHNIČNO RISANJE 5.7. KARTIRANJE Osnovni pojmi: - temeljni topografski načrt (TTN 1:5000; 1: 10.000), - pregledni katastrski načrt (PKN 1: 5000; 1: 10.000), - topografske karte (1: 25.000; 1: 50.000), - pregledni zemljevidi (1: 250.000; 1: 400.000; 1: 750.000; 1: 1.000.000).

  37. Ljubljana, prireditev Vinska pot, 3.11. 2012

  38. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV Viri: 6.1. USTNI VIRI, TERENSKO GRADIVO, INTERNETNI VIRI Na terenu raziskovalec zbira ustne vire in raznovrstno terensko gradivo.

  39. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV Med ustne vire sodijo: - pripovedi informatorjev na terenu, - pripovedi informatorjev na t.i. "zaslišanjih" (tudi obiski informatorjev v varstvenih in raziskovalnih ustanovah), - pripovedi informatorjev v medijih (npr. oddaje na radiu ali TV), ki jih raziskovalec povzame in vključuje v svoje ZRD.

  40. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV Med terensko gradivo sodijo: - terenski zapiski (lastna opažanja, zapisani ustni viri), - fotografije, video, film, risbe, - predmeti vseh vrst, - razni pisani viri.

  41. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV 6.2. USTNA TRADICIJA, LJUDSKO IZROČILO (ZNANJE) Ustna tradicija, ljudsko izročilo (znanje) so pomemben vir etnoloških raziskav. Tradicija, izročilo, se prenašajo iz roda v rod, iz ust do ust. Znani so pripovedniki, govorci, ki so ohranjali izročilo, ga deloma preoblikovali, dopolnjevali in posredovali mlajši generaciji. Pripovedništvo in govorništvo izumira, le redki še znajo doživeto pripovedovati ali peti pesmi.

  42. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV • To obliko posredovanja znanja in prenašanja izročila • so opravljali nekateri izjemni posamezniki v okviru: • - družinskih skupnosti (oče-sin; mati-hči) • - poklicnih skupnosti (obrtniki-vajenci) • socialnih skupnosti (gospodar-hlapec; berači, • potovke idr.)

  43. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV 6.3. PISNI IN SLIKOVNI IN GRAFIČNI VIRI Nekateri najpomembnejši pisni in grafični viri: - kronike (cerkvene, šolske), - popisi inventarjev, - zapuščinski dokumenti (darilne listine, oporoke idr.), - sodni registri (obrtniki, podjetja idr.), - zapisniki (društva, občine, komisije idr.), - matrike (matrikule): · spiski študentov, · (cerkvene) knjige rojstev, porok in smrti.

  44. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV • - katastri: • · rimski kataster, • · katastri na slovenskem ozemlju: • - milanski k. (1720-23) • - terezijanski kataster (1748-56), • - jožefinski kataster (1785-89), • - franciscejski kataster (1817-28) • - reambulančni kataster (1867-69), • sedanji zemljiški kataster • (dostopen tudi preko spleta).

  45. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV 6.4. INTERNETNI VIRI VEH VRST Zelo pomembno je pravilno in dosledno citiranje!!! Primer: Pokrajine na Slovenskem Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajine_v_Sloveniji (28. 11. 2011).

  46. Zaradi večstoletne razdelitve v času Habsburžanov in Avstro-Ogrske se še danes uporablja delitev po takratnih deželah: Goriška (1) in Istra (1 spodaj) Kranjska (2), Koroška (3), Štajerska (4), deli teh ozemelj so danes izven slovenskih meja. V današnji Sloveniji so naslednje neformalne pokrajine: Primorska (1) Gorenjska (2a), Notranjska (2b), Dolenjska (2c), (slovenska), Koroška (3), (slovenska) Štajerska (4) in , Prekmurje (5). Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s sedanjo upravno in geografsko razdelitvijo Slovenije. Meje, kot jih je zarisala politika. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajine_v_Sloveniji (28. 11. 2011).

  47. 6. VIRI IN KRITIKA VIROV • Institucije, ki hranijo vire: • - Arhivi (Arhiv RS, pokrajinski arhivi idr.). • - Raziskovalne in pedagođke ustanove • OEIKA in drugi). • - Muzeji, galerije, likovna razstavišča idr. • - Zavod za kulturne dediščine Republike Slovenije • in njegove območne enote. • Zavod za varstvo narave. • Zavodi zavarovanih območij (TNP, RP Škocjanske • jame, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski • park, Krajinski park Goričko idr.).

  48. Ljubljana, prireditev Vinska pot, 3.11. 2012

  49. 7. PREZENTACIJA VIROV • CITIRANJE, OKRAJŠAVE • Ločimo: • a. • citiranje besedil iz virov in literature vstavljene • v naš tekst, • s svojimi besedami (mislimi) komentiranje besedil • iz virov in literature.

More Related