1 / 6

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148. »V zadovoljstvo nam je vedeti, da čeprav so razmere v rudnikih obupne, zaradi njih obstaja tudi veliko razkošje.« Kdo bi to lahko izjavil?. Izkoriščanje delavcev. Slab položaj delavcev: neorganizirani, neizobraženi,

bin
Télécharger la présentation

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148 • »V zadovoljstvo nam je vedeti, da čeprav so razmere • v rudnikih obupne, zaradi njih obstaja tudi veliko razkošje.« • Kdo bi to lahko izjavil?

  2. Izkoriščanje delavcev • Slab položaj delavcev: • neorganizirani, • neizobraženi, • negotovi, • prepuščeni lastnikom tovarn, • stroga disciplina pri delu, • delovnik je trajal do šestnajst ur, • pogoste nesreče; izguba dela, • ob bolezni ni dobil plačil,a • plačljiva zdravstvena oskrb,a • ni dobil pokojnine, dopusta. • Kapitalisti so • delavce izkoriščali: • znižali zaslužke delavcev, • podaljšali delovni čas, • odpustili. Delavci so zaradi slabih razmer organizirali spontane upore. Ludizem, razbijanje strojev Država in lastniki so delavcem prepovedovali združevanje, z vojsko in policijo so upore zatrli.

  3. Delavci so se organizirali Delavci so spoznali, da se morajo organizirati sami: zaposleni v neki panogi (tiskarji, kovinarji…) so se povezali v sindikate. • Sindikati so zastopali delavce v pogajanjih z lastniki tovarn: za višje plače, za boljše delovne pogoje, za pravico do stavke … • Če so lastniki tovarn zavrnili pogajanja, so sindikati organizirali stavke, • Denarno so pomagali članom, ki so izgubili delo ali so bili bolni. KOMUNIZEM S širjenjem volilne pravice so se delavci politično organizirali: ustanovili so politične stranke Sčasoma so vlade sprejele ukrepe, ki so omejili najhujše izkoriščanje delavcev in izboljšali njihov položaj. Do leta 1904 je bil delovni čas omejen na deset ur, delo otrok pa prepovedano. 1. Kakšen je bil položaj delavcev ob začetku industrijske revolucije? 2. Zakaj so se delavci organizirali v sindikate?

  4. Socializem: po njem naj bi bile tovarne last vseh ljudi in naj bi delovale v dobro vseh. Karl Marx in Friedrich Engels. Nemški novinar Karl Marx je v svojih delih opisoval obliko socializma, po njem imenovano marksizem. Zapisal je, da bila človeška družba že od nekdaj razdeljena na razrede, ki se med seboj bojujejo za oblast: - razred kapitalistov (buržoazija) in - razred delavcev (proletariat). Marx je bil prepričan, da bi se delavci morali upreti izkoriščanju kapitalistov. Verjel je, da bo kapitalistični sistem uničen. Delavci naj bi ob tem dobili v last tovarne in vzpostavili diktaturo proletariata ali oblast delavcev. Ta sistem je poimenoval komunizem. Da bi bili močnejši, so se delavci leta 1864 povezali v mednarodno organizacijo I. internacionalo in kasneje ll. Obe sta razpadli.

  5. Organizirale so se ženske Kakšen je bil položaj žensk v 19. stoletju? • Delavske ženske so dobile možnost za • zaslužek v tovarnah. • Meščanske ženske so bile gospodinje, • Brez možnosti za študij ali zaposlitev. »Po treh letih kar smo se preselili tja v Allen County, Kansas, je nastopila velika lakota. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.« (pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900) V drugi polovici 19. stoletja se je položaj žensk začel spreminjati. Ustanovljene so bile šole za dekleta. Ženske so dobile možnostzaposlitve tudi kot bolničarke ali učiteljice. Gibanje za žensko enakopravnost Leta 1888 so se borke za žensko volilno pravico iz ZDA, Kanade in Evrope prvič zbrale na mednarodnem zasedanju. Ženske so prirejale tudi javne protestne shode. Pred prvo svetovno vojno tako, razen v nekaterih redkih državah, še vedno niso uspele dobiti volilne pravice.

  6. Robert Koehler Stavka, 1886 ZAHTEVE______________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ____________________________________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ____________________________________________ uspehi delavci ZAHTEVE PO ENAKOPRAVNOSTI U STR.147 uspehi ženske ZAHTEVE______________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________

More Related