1 / 97

3. POGLAVJE:

3. POGLAVJE:. Obnašanje potrošnikov. Vsebina. 3 . 1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV PRORAČUN 3 . 2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE osnovne predpostavke analize indiferenčne krivulje mejna stopnja nadomestljivosti

breanna
Télécharger la présentation

3. POGLAVJE:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 3. POGLAVJE: Obnašanje potrošnikov

  2. Vsebina 3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV PRORAČUN 3.2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE osnovne predpostavke analize indiferenčne krivulje mejna stopnja nadomestljivosti potrošnikove preference pri različnih vrstah blaga

  3. 3.3OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA potrošnikovo ravnotežje potrošnikovo ravnotežje na presečišču premice proračunskih možnosti

  4. 3.1. PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV PRORAČUN PREDPOSTAVKA JASNIH PREFERENC POTROŠNIKA OBRAVNAVA PROBLEMA V DVEH KORAKIH

  5. obleka 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Premica alternativnih možnosti potrošnje PO * O + PH * H = M O = M/PO – (PH/PO) * H M/PO = 10 tangens φ2 = - cena hrane / cena obleke = -1/2 M = 100 PO = 10 PH = 5 M/PH = 20

  6. Premica alternativnih možnosti potrošnje =PREMICA PRORAČUNSKIH OMEJITEV

  7. Premik premice proračunskih omejitev zaradi spremembe cene hrane obleka 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 tangens kota = -1 M/PO = 10 tangens kota = -1/2 M = 100 PO = 10 PH = 5 M/PH = 20 PH = 10 M/PH = 10

  8. Premik premice proračunskih omejitev zaradi spremembe potrošnikovega dohodka obleka 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 tangens kota = -1/2 M/PO = 10 tangens kota = -1/2 M/PO = 5 M = 100 PO = 10 PH = 5 M = 50 M/PH = 20 M/PH = 10

  9. 3.2. POTROŠNIKOVE PREFERENCE OSNOVNE PREDPOSTAVKE ANALIZE 1. PREFERENCE SO POPOLNE: potrošnik primerja in razvršča vse možne kombinacije dobrin, ki jih ima na voljo v okviru svojih proračunskih omejitev.

  10. 2. PREFERENCE SO TRANZITIVNE: če potrošnik ceni kombinacijo A bolj kot kombinacijo B in če ceni kombinacijo B bolj kot kombinacijo C, lahko sklepamo, da ceni kombinacijo A bolj kot kombinacijo C.

  11. 3.“VEČ JE BOLJE KOT MANJ”:to pomeni, da imajo potrošniki raje več enot ene dobrine kot pa manj enot iste dobrine

  12. Indiferenčne krivulje Nekaj možnih kombinacij hrane in obleke

  13. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A B C D E F hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Preference posameznega potrošnika

  14. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A B C D hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Indiferenčna krivulja I1

  15. INDIFERENČNA KRIVULJA PADA OD LEVE PROTI DESNI (ima negativen predznak).Če bi bila obrnjena navzgor (imela bi pozitiven predznak), bi prekršili veljavnost tretje predpostavke analize, saj bi s tem povezali točke, ki kažejo kombinacije z več enotami obeh dobrin, in točke,ki kažejo kombinacije z manj enotami obeh dobrin.

  16. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 I3 A C B I2 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Zemljevid indiferenčnih krivulj Potrošnik ceni kombinacijo B bolj kot A Potrošnik ceni kombinacijo C bolj kot B I1

  17. Indiferenčne krivulje se ne morejo sekati. To trditev bomo dokazali tako, da bomo preučili, kaj bi se zgodilo, če bi se indiferenčne krivulje lahko sekale.

  18. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A C B hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Indiferenčni krivulji se ne moreta sekati I2 I1

  19. MEJNA STOPNJA NADOMESTLJIVOSTI je v vsaki točki po absolutni vrednosti enaka naklonu tangente na indiferenčno krivuljo.

  20. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A (4,13) B (10,7) C (20,3) hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Mejna stopnja nadomestljivosti 3 1 3 3 1 I1 5

  21. riž riž krompir krompir Potrošniki z različnimi okusi 5 3 5 4 3 4 3 4

  22. 3 2 1 0 0 2 4 6 Indiferenčne krivulje za popolna substituta koka kola I1 I2 I3 kokta

  23. POPOLNO KOMPLEMENTARNE DOBRINE ne upoštevajo predpostavke “več je bolje kot manj”.

  24. 6 4 2 0 0 2 4 6 Indiferenčne krivulje za popolno komplementarni dobrini vezi I3 I2 I1 smuči

  25. Tudi ko gre za NEVTRALNO DOBRINO, predpostavka “več je bolje kot manj” ne velja.

  26. 0 0 Indiferenčne krivulje z eno nevtralno dobrino jabolka I3 I2 A B I1 Δ hruške hruške

  27. 3.3. OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE: Racionalnost potrošne izbire zahteva od potrošnika, da sprejme odločitev, ki mu bo pri danem dohodku in pri danih cenah dobrin prinesla največje zadovoljstvo (potrošnik bo v ravnotežju).

  28. Ta odločitev mora zadostiti dva pogoja. Prvič, točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin, mora biti na premici proračunskih omejitev. Drugič, točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin, mora ležati na najviše ležeči indiferenčni krivulji, ki jo lahko potrošnik doseže z danim dohodkom.

  29. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A E G F hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Optimalna potrošna izbira premica proračunskih omejitev I3 I2 I1

  30. V točki F je premica proračunskih omejitev tangenta na indiferenčno krivuljo. Obe krivulji imata v točki tangentnosti enak nagib. Ker je, kot vemo, mejna stopnja nadomestljivosti obleke za hrano enaka negativni vrednosti nagiba indiferenčne krivulje I2 (-O/H), nagib krivulje proračunskih omejitev pa je (-PH/PO), lahko zapišemo:MRS = PH/PO

  31. POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJEje na presečišču premice proračunskih omejitev z ordinatno osjo

  32. obleka 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 A B hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Optimalna potrošna izbira premica proračunskih omejitev I3 I2 I1

  33. 3 2 1 0 A B 0 2 4 6 Potrošnikovo presečišče v primeru popolnih substitutov koka kola kokta

  34. Potrošnikovo ravnotežje MRS = razmerje med cenama dobrin primeri: - ravnotežje v primeru konveksnih preferenc - ravnotežje na ordinatni ali abcisni osi - ravnotežje za popolne substitute - ravnotežje za popolne komplemente

  35. 3.5. SKLEPNE MISLI 1.RACIONALNOST POTROŠNE IZBIRE zahteva od potrošnika, da ob danih cenah dobrin in dohodku, izbere tisto košarico dobrin, ki mu bo prinesla največje zadovoljstvo.

  36. -prvi korak: optimalna kombinacija dobrin se mora nahajati na premici cene- drugi korak: točka, ki predstavlja optimalno kombinacijo dobrin mora ležati na najvišje ležeči indiferenčni krivulji- ravnotežje: MRS = RAZMERJE MED CENAMA

  37. 2. PRIMERI RAVNOTEŽJA - za običajne (Cobb-Douglasove) preference - za substitucijske dobrine - za komplementarne dobrine - za nevtralne dobrine

  38. NALOGE IN PROBLEMI

  39. NALOGA 1 V Celju so banane dvakrat dražje od jabolk, v Ljubljani pa so banane 50 odstotkov dražje od jabolk. V katerem kraju je MRS banan za dodatno jabolko večja, če predpostavimo, da so potrošniki v obeh krajih v ravnovesju? Zapišite tudi račun.

  40. MRSBza J = B/J = PJ / PB Celje: PB = 2 * PJ Ljubljana: PB = 1,5 * PJ MRSBza J = PJ / PB MRSBza J = PJ/PB = PJ / 2PJ = PJ / 1,5PJ = 1/2 < = 2/3 V Ljubljani cenijo bolj jabolka, v Celju pa banane.

  41. NALOGA 2 Union pivec ima navado, da ob gledanju večernega programa televizije pije pivo. Ima močan palec in velik hladilnik, zato mu je vseeno, ali pije pivo iz 0,25- ali iz 0,5-litrske pločevinke. Pomembno zanj je le, koliko piva ima. Pije ga le ob gledanju televizije. Rad imasamo pivo iz pločevinke. Za trošenje piva ima na voljo4.000 tolarjev. Pivo v manjši pločevinki stane 50tolarjev, v večji pa 80 tolarjev.

  42. a) Kakšni dobrini sta 0,25- in 0,5- litrska pločevinka piva? Narišite njegove indiferenčne krivulje. M = 4.000 SIT 2M = 1V (PM = 50, PV = 80) V : M = 2 : 1 Mala in velika pločevinka sta popolna substituta v razmerju 2 : 1.

  43. 60 40 20 0 0 40 80 100 120 veliko pivo I1 I2 I3 malo pivo

  44. 60 40 20 0 0 40 80 100 120 b) Določite njegovo ravnotežje. veliko pivo A (0,50) I1 I2 I3 malo pivo

  45. 4. POGLAVJE: Posameznikovo in tržno povpraševanje

  46. Vsebina POSAMEZNIKOVO IN TRŽNO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU sprememba cene blaga krivulja posameznikovega povpraševanja sprememba potrošnikovega dohodka TRŽNO POVPRAŠEVANJE

  47. POTROŠNIKOV PRESEŽEK PRAKTIČNA UPORABA KRIVULJ POVPRAŠEVANJA izračunavanje cenovne elastičnosti povpraševanja izračunavanje dohodkovne elastičnosti povp. ocenjevanje funkcije povp. in napovedovanje povp. izračunavanje križne elastičnosti povpraševanja SKLEPNE MISLI

  48. POSAMEZNIKOVO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU Sprememba cene blaga. Krivulja posameznikovega povpraševanja D = f (P) M, PS, PK … = konstanta M = 120 tolarjev Po = 1 tolar Ph = 24, 12, 6, 4 tolarjev

  49. obleka 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 Cenovno-potrošna krivulja (PCC) PCC

  50. S slikeje razvidno, da zmanjšanje cene hrane zavrti krivuljo proračunskih možnosti navzven, kar seveda omogoča potrošniku nakup večje količine hrane. Ker postane hrana relativno cenejša, potrošnik vsakokrat izbere več enot hrane kot prej, optimalna količina obleke pri padanju cene hrane pa se zmanjša ali poveča (odvisno od oblike indiferenčne krivulje).

More Related