1 / 43

INOVACIJA NAJDE POT - ODMEVI

INOVACIJA NAJDE POT - ODMEVI. Dr. Natalija Komljanc, Aleksandra Vrbančič, FUI LJ. maj 2008. Inovacija najde pot - odmev. Festival ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju. Inovacija najde pot - odmevi. ZLATA VSTOPNICA. Mankiw, 2008. NAJBOLJŠA ČOKOLADA.

cara
Télécharger la présentation

INOVACIJA NAJDE POT - ODMEVI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. INOVACIJA NAJDE POT - ODMEVI Dr. Natalija Komljanc, Aleksandra Vrbančič, FUI LJ. maj 2008

  2. Inovacija najde pot - odmev Festival ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju

  3. Inovacija najde pot - odmevi ZLATA VSTOPNICA Mankiw, 2008

  4. NAJBOLJŠA ČOKOLADA

  5. NAJSODOBNEJŠA OBLIKA POSODABLJANJA KURIKULA

  6. utirajo pot učinkovitejšemu kurikulumu intenzivneje na socialnem področju, v didaktiki poučevanja učenja, spodbujajo pa tudi oskrbovanje izkušenj z novimi tehnologijami http://www.zrss.si/.

  7. INOVATIVNOST POSTAJA UČNI STANDARD

  8. 1. OD ŠIRJENJA DOBRE PRAKSE K PRAVI INOVACIJI

  9. 1.1. MISELNI PRESTOP IZ TRANSMISIJE (PRENOS) V TRANSFORMACIJO (PREOBRAZBO)

  10. 1.2. ORGANIZACIJA SISTEMA (M. Fullan) “OD SPODAJ NAVZGOR” Z “OD ZGORAJ NAVZDOL”

  11. 1.3. Filozofija družbe: za boljše življenje s procesnim izboljševanjem dejavnosti in produkta (teorija KAIZEN) Japonska skovanka: KI = sprememba - ZEN = odličnost

  12. Samostojna opredelitev: problema (izziva), raziskovalnega vprašanja, cilja, razvoja ravni novosti, virov, projektne skupine, obdobje raziskovanja...

  13. Konzulenti svetujejo o vsebini in metodologiji dela. Tridelni svetovalni pristop (Komljanc, 2006): • študijozni (znanstveonoraziskovalni), • pogovorni (konzultacijski) in • razlagalni (interpretativni)

  14. 2. RAZVOJ INOVACIJE

  15. Proces inoviranjaje spreminjanje starega »na novo« z aktualiziranjem vsebin, oblik, metod dela, s kombinacijo različnih, že znanih didaktičnih elementov, ko se jim dodeli ista ali druga vloga, ali popolnoma novimi didaktičnimi elementi (invencija) (Komljanc, 2006).

  16. Inovacija oz. novost je konkreten vpliv, večja ali manjša sprememba tradicije, delovanja posameznika ali pa večje družbene skupine (Komljanc, 2006)

  17. Utemeljena novost raste s koreninami starine. • Če želimo, da je novo znanje uporabno, mora biti trdno, da primesi ustvarjalnosti ne rahljajo predznanja z novimi spoznanji, pač pa, da ustvarjalnost omogoča novo interpretacijo – novost.

  18. Primejo se tiste novotarije, ki se razvijajo na temelju lastnih potreb, pričakovanj, pogojev in priložnosti.

  19. Temelji inovativnega mišljenja so v individualni pedagogiki (Sokrat)

  20. Sokrat se je zavedal, da družbo lahko preoblikujemo le z oblikovanjem človeka, posameznika v družbi. Učitelj, svetovalec lahko predstavi idejo, novost, a pot do cilja prehodi inovator -učenec sam (Sokrat v: Ozvald, 2002).

  21. Uspešen konzulent mora znati v inovatorju »klicati na plan globlje zrno duše in ga ukoreninjevati« kot je ustvarjalnost in inovativnost na svoj način opredelil Sokrat.

  22. 3. POT DO ROJSTVA NOVOSTI

  23. PROJEKTNA OBLIKA DEJAVNOSTI (Kilpatrick, 1938) 4 koraki: 4. vrednotenje rezultata 3. izvršitev 2. načrt 1. namen

  24. Triadni model (Renzulli, 1994, nadgradnja Kilpatrickovega modela): 1. aktivno raziskovanje, 2. analiza izkušenj za nadaljnji študij, 3. poglabljanje razvoja mišljenja • Model omogoča fleksibilnost in izbirnost, izražanje interesa in uporabo lastnega stila učenja pri oblikovanju inovativnega izdelka.

  25. Kilpatrickov in Renzullijev model (1994): • Namen 1. Aktivno raziskovanje • Načrt 2. Analiza izkušenj • Izvršitev 3. Poglabljanje mišljenja • Vrednotenje izdelka

  26. Projektna metoda (Kilpatric, Renzulli) • Opredeli problem • Izvaja in spremlja akcijo • Evalvira rešitve 1. krog

  27. Projektna skupina osvežuje vzgojno- izobraževalni proces. Spodbuja inventivnost v okolju (facilitator). • Išče ideje. • Ustvarjalno načrtuje akcije in njih spremljanje. • Reflektira vplive akcij. • Ugotavlja korist novosti. • Razširja spoznanja…

  28. Akcijsko raziskovanje Akcijski krogi (3 na leto) • Zbiranje in interpretiranje podatkov • Iskanje referenčnih virov • Refleksija • Zaganjanje procesa

  29. Empirični in eksperimentalni učni cikel (Ron, 2006)

  30. Akcijski krog (Lewin, 1935, Marsh, 2005):

  31. AR in Empirični in eksperimentalni učni cikel

  32. Združena AR in Empirični in eksperimentalni učni cikel

  33. AR JE KOT POTOVANJE, KI SE POGOSTO NE KONČA. • SPREMINJA ŠOLSKO KULTURO • REZULTATI SO HITRO VIDNI • RAZVIJAŠ SEBE • IŠČEŠ KRITIČNEGA PRIJATELJA

  34. RAVNI RAZVOJA NOVOSTI

  35. Ravni razvoja novosti (Komljanc, 2005): • osebni razvoj strokovnega delavca • uvajanje t.i.“dobre oz. odlične prakse” • razvijanje t.i.“dobre oz. odlične prakse” • odkrivanje novosti • didaktično preoblikovanje (preobrazba) VIZ programa

  36. Akcijska spirala Priporočene: 3 na leto

  37. Ključna elementa AR: • Cikličnost - problem se reši šele po nekaj spiralnih zavrtljajih. • Refleksija- z njeno pomočjo selekcioniramo idejo in razumemo zbrane podatke.

  38. IP 1 FAZA: Vloga člana v igri raziskovanja skupine

  39. Iz analize (Komljanc, Deutsch 2007): Število IP se množi! Svetovanje: koristno, zahtevno! Skupne refleksije zelo koristne. Spletne strani so pogosto obiskane. 100 % izvajajo projektno obliko dela in metodo akcijskega raziskovanja, 70 % pa še taksonomijo razvoja novosti. • 35 % VIZ izvaja IP. • 80 % nosilcev bo v prihodnje še sodelovalo. • 42,4 % skupin razvija primere dobre prakse. • Nekateri so tak način posodabljanja kurikula sprejeli kot stalen.

  40. Preventivni projekti so uspešnejši od kurativnih.

  41. Vrednost : • dvigujejo kakovost VIZ, • delajo zanimivejši učni proces za vse, • posodabljajo VIZ proces oz. kurikulum, • omogočajo participacijo učencev, • koristijo pri samoevalvaciji, • spodbujajo samorefleksijo …

  42. Mnenje enega izmed udeleženih pod rubriko predlogi: • »Pozdravljam tak način dela, ker osebno zelo strokovno rasteš, v kolektivu razvijamo kulturo procesa, samorefleksijo, medsebojno zaupanje, predvsem pa pogum izražati stališča, mnenja.«

  43. Inovacijski projekti Zavoda RS za šolstvo ZLATA VSTOPNICA Mankiw, 2008

More Related