Informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraževanju

2. Informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraževanju dr. Jože Rugelj, izr.prof Univerza v Ljubljani

3. Pri uvajanju IKT v izobraževanje avtorje še vedno vodi predvsem razpoložljivost tehnologije. • Simbolično to stanje odraža tudi terminologija: Govorimo o e-učenju, čeprav je jasno, da učenje poteka v glavah tistih, ki se učijo. • Strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti se sedaj veliko ukvarjajo z možnostmi učinkovite uporabe IKT in večpredstavnih tehnologij v kognitivnih procesih.

4. Kognitivni procesi (učenje) potekajo v glavi učenca. • Uvajanje IKT je smiselno tam, kjer imajo učitelji težave pri doseganju učnih ciljev. • Nujno je sodelovanje “tehnologov” in “pedagogov”.

5. Ker mora biti pri učenju v središču pozornosti učenec, moramo pristop k uvajanju IKT korenito spremeniti. • Izhodišče za uvajanje novih rešitev naj bi bilo učinkovito učenje in poučevanje ter problemi, ki se pri tem pojavljajo. • Kognitivni procesi pri učenju se namreč v bistvu tudi z uporabo novih tehnologij ne spreminjajo.

6. Kako lahko IKT “podpre” proces učenja? • podpora komunikaciji in sodelovanju • boljši dostop do informacijskih virov • podpora kognitivnim procesom z večpredstavnostjo, animacijo, vizualizacijo, simulacijo, … • organizacija aktivnosti • bolj učinkoviti kreativni procesi • Kako lahko IKT “podpre” proces poučevanja?

7. Podpora komunikaciji in sodelovanju • K učinkovitosti učenja lahko precej prispevajo tudi različne oblike skupinskega dela in sodelovanja (socialni konstruktivizem). • Kakšna je vloga IKT pri tem? • Integrirana komunikacijska orodja: • sinhrone in asinhrone komunikacije • različni komunikacijski vzorci • prenos, shranjevanje in uporaba sporočil in drugih podatkov • enostavna uporaba in nizka cena

8. Orodja za skupinsko delo in sodelovanje (tudi na daljavo) • možnost uporabe različnih programskih orodij za delo v skupini: urejanje besedila, risanje, … • “gradnja” novih znanj v skupini – aktivna oblika učenja • premoščanje prostorskih in časovnih preprek • motivacijski vidiki sodelovanja • Storitve Spleta 2. generacije • ineraktivnost (bralno-pisalni medij) • mnoge nove možnosti: družabna omrežja, družabni zaznamki, skupna raba slik in videa, ...

9. Dostop do informacijskih virov • IKT omogoča dostop do podatkov, njihovo shranjevanje, obdelavo, prenos in uporabo. • Kdaj podatek postane informacija? • Dostop do ogromne količine podatkov – kaj to pomeni za učenca? • Kako podatki lahko “postanejo” učno gradivo? • Informacijska pismenost (Big Six veščine): sposobnost uporabe podatkov in kreiranje informacij

10. Informacijska pismenost • Berkowitz in Eisenberg sta leta 1990 definirala “Velikih 6” opravil, ki so sestavni del dela s podatki: • definicija problema (kaj bi rad naredil, kakšne informacije potrebujem za to) • strategije za iskanje podatkov (kaj lahko uporabim, da najdem, kar potrebujem) • lokaliziranje podatkov in dostop do njih(kje lahko najdem, kar potrebujem) • uporaba podatkov(katere podatke lahko uporabim) • sinteza(kako “sestavim” zbrane podakte) • vrednotenje(kako preverim, če se dobro opravil delo)

11. Splet je danes najbogatejši informacijski vir • Orodja za iskanje • iskalni stroji • katalogi • storitve spleta 2. generacije • Problem zanesljivosti informacijskih virov, potreba po kritičnem vrednotenju • Globalizacija informacij in njene posledice

12. Podpora kognitivnim procesom pri učenju • IKT lahko z večpredstavnostjo omogoči statično vizualizacijo, animacije, simulacije, … • V procesu snovanja je potrebno upoštevati tudi teorijo o učnih stilih, ki jo je postavil Kolb, in Gardnerjevo teorijo o mnogoterih inteligencah . • Vizualna pismenost(sposobnost za interpretacijo, razumevanje in ocenjevanje vizualnih informacij; izdelav vizualnih informacij; vizualno razmišljanje za reševanje problelmov)

13. Učna gradiva morajo biti pripravljena tako, da • stimulirajo vse čutne kanale • ustrezajo vsem učnim stilom • upoštevajo Kolbov učni cikel • McCarthy predlaga • najprej pritegnite učence (Zakaj?) • potem jih informirajte (Kaj?) • jim ponudite možnost da preizkusijo novo obliko učenja (Kako?) • in jo uporabijo na kreativen način (Kaj če/potem)

14. Uporabnost učnih gradiv • Po Nielsenu je uporabnost učnih e-gradiv kombinacija petih lastnosti : • enostavnost učenja uporabe (ang. learnability) • učinkovitost delovanja ob določenem znanju uporabe (ang. efficiency) • koristnost pridobljenega znanja za ponovne uporabe (ang. memorability) • možnost napak in zablod pri uporabi (ang. errors) • subjektivno zadovoljstvo ob uporabi in prijetnost uporabe (ang. satisfaction)

15. Zakaj večpredstavnost? • Želja za predstavitev snovi na • estetsko privlačen in • pedagoško ustrezen način • Različne predstavne oblike omogočajo • zadovoljitev različnih učnih stilov in • kognitivnih zmožnosti učencev • Vsaj dva na učenca usmerjena vidika • Predstavitveni vidik:gradiva so predstavljena • besedno ( kot natisnjeno ali brana besedilo) • slikovno (statična grafika, animacije, simulacije). • Sensorični vidik: vključena sta vsaj dva senzorična sistema učenca: • vidni • slušni

17. Pasti uporabe večpredstavnosti • Preveč večpredstavnosti lahko neproduktivno preobremeni čutne kanale! • Večpredstavna gradiva morajo biti narejena tako, da • se izognemo kognitivni preobremenitvi • da izboljšamo učenje • Upoštevanje kognitivne teorije

18. Kognitivna teorija • Človekov delovni spomin je omejen: 5 +/- 2 • Ljudje procesiramo vidne in slušne informacije v ločenih kognitivnih kanalih, ki delujejo istočasno • govorjena razlaga prihaja poslušnem kanalu • grafične informacije potujejo po vidnem kanalu • Kogntivna preobložitev pomeni, da preveč • slik hkrati preobremeni vidni kanal • slušnih informacij naenkrat preobremeni slušni kanal

19. Manj je več • Preveč večpredstavnih elementov lahko preseže kognitivne zmožnosti človeka! • Manj večpredstavnih elementov lahko pomeni bolj učinkovito učenje. • Mayer predstavlja 7 ključnih kognitivnih principov za razvoj učinkovitih večpredstavnih učnih gradiv.

20. 6 Mayerjevih kognitivnih principov

21. 7. princip • Princip individualnih razlik

22. Organizacija dela v virtualnem učnem okolju • Kadar uporabljamo IKT za samostojno učenje, mora učno okolje vsebovati pripomočke za organizacijo dela. • Take funkcionalnosti je mogoče delno ali v celoti avtomatizirati. • Koledarji, zbiranje prispevkov, ocenjevanje, … • Vloga tutorja

23. Pomebnejši razlogi za uporabo IKT • Motivacija • Vzbujanje pozornosti učencev (Gagné) • Pritegnitev učencev z ustvarjalnim delom (npr. urejanje besedila, hypermedia, telekomunikacije, ...) • Povečan občutek nadzora ( notranja motivacija; vendar pri zahtevnejših temah potreba po podpori -scaffolding!) • Posebne učne možnosti • Povezovanje učencev s podatki in izobraževalnimi viri • Pomoč pri vizualizaciji problemov in rešitev • Spremljanje napredka učencev

24. Podpora novim pedagoškim pristopom • Sodelovalno učenje • Reševanje problemov • Višjenivojske veščine • Povečanje storilnosti učiteljev • Manj časa za “administracijo” • Natančnejše informacije hitreje • Boljši učni materiali za učence • Komunikacije s kolegi

25. Problemi pri uporabi IKT • Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi IKT: • Razpoložljivost strojne in programske opreme ter komunikacijskih povezav • Avtorske pravice glede posameznih gradiv in orodij • Druge zakonske in etične omejitve • Zagotavljanje enakih možnosti za vse • Skrb za učence s posebnimi potrebami

26. Kaj se lahko naučimo iz preteklosti • Nobena tehnologija ni “čudežno zdravilo” za izobraževanje! • Učitelji običajno ne delajo izobraževalnih gradiv sami. • Tehnično možno ni vedno zaželeno ali neizogibno. • Tehnologija se razvija hitreje, kot ji učitelji uspejo slediti. • Tudi starejše tehnologije so lahko uporabne. • Učitelji bodo vedno pomembni!

27. Prisotnost tehnologije sama po sebi še ni garancija za boljše izobraževanje. • Integracijo je potrebno skrbno načrtovati. • Trije nivoji načrtovanja: • nacionalni nivo (ministrstvo, zavod za šolstvo,…) • šola • učitelj • V večini držav je osnova za vključevanje postavljena na nacionalnem nivoju.

28. Izkušnje iz šol • Pri vključevanju mora sodelovati čim večje število učiteljev in drugih zaposlenih. • Potrebno je stalno posodabljanje opreme ker se tehnologija hitro spreminja. • Kontinuirano, postopno opremljanje – enkratne rešitve so težko izvedljive. • Poudarjen pomen izobraževanje zaposlenih

29. Model integracije IKT za učitelje • Roblyer je definiral model integracije IKT v pedagoško delo v petih fazah: • določitev “relativne prednosti” • določitev ciljev in načina ocenjevanje njihovega doseganja • snovanje strategije za vključevanje • priprava učnega okolja • vrednotenje in revizija strategije za vključevanje

30. Zaključek • IKT je danes že sinonim za izobraževalno tehnologijo! • Smeri razvoja IKT in nove možnosti v izobraževanju • Pomen usposabljanja učiteljev za učinkovito rabo IKT pri pouku • Osnovna e-pismenost ni dovolj! • Pomen ustreznih učnih gradiv