UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVO e-podpis

1. UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVOe-podpis Dr. Janez Čebulj Mag. Andrej Lesjak FU, 2007

2. Literatura in viri: • Boštjan Makarovič in drugi: Internet in pravo – izbrane teme s komentarjem .. • Berčič, Čebulj: E- uprava; Pravni vidiki e-uprave • Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)

3. E-podpis: • Komunkacijski kanal • Sinhrono kriptiranje • Asinhrono kriptiranje

4. Overitelj certifikatov 10. Izda certifikat 4. Izda certifikat 9. Zahteva certifikat o pošiljateljevem javnem ključu 3. Zahteva certifikat o prejeminikovem javnem ključu Pošiljatelj sporočila 1.Z algoritmom MD5 izdela prstni odtis sporočila 2.Prstni odtis podpiše s svojim zasebnim ključem 5. Besedilo skupaj s prstnim odtisom zakodira s prejemnikovim javnim ključem Prejemniksporočila 8.Dekodira sporočilo s svojim zasebnim ključem 11. Dekodira prstni odtis z javnim ključem pošiljatelja 12. Z algoritmom MD5 izdela prstni odtis prejetega sporočila 13. Primerja oba prstna odtisa 6. Pošlje sporočilo 7. Prejme sporočilo Proces elektronskega podpisovanja pri infrastrukturi javnih ključev

5. E-podpis: • Splošne določbe (14. -17. člen) • Potrdila in overitelji potrdil (18.- 27. člen) • Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo (28. -36.člen) • Tehnične zahteve za varno podpisovanje (37.-38. člen) • Odgovornost overiteljev (39. člen) • Nadzor (40.- 41.člen) • Prostovoljna akreditacija (42-45. člen)

6. E-podpis: • Splošne določbe (14. -17. člen) • Nediskriminacija in pravna teža e-podpisa • Hramba podatkov in sredstev za preverjanje podpisa • Prepoved uporabe tujih podatkov ali sredstev za e- podpisovanje

7. E-podpis: nediskriminacija in pravna teža e-podpisa • Elektronskemu podpisu se ne sme odreči: • veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, • ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu • ali potrdilu akreditiranega overitelja, • ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje. • Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.

8. E-podpis: • Hramba podatkov in sredstev za preverjanje podpisa • Prepoved uporabe tujih podatkov ali sredstev za e- podpisovanje

9. E-podpis: Potrdila in overitelji potrdil (18.- 27. člen) • Pogoji za opravljanje overiteljske dejavnosti • Preklic potrdila • Dolžnosti imetnika potrdila • Pravice tretjih oseb • Učinek preklica potrdila • Časovni žig • Dolžnost hrambe dokumentacije • Prenehanje delovanja overitelja

10. E-podpis: pogoji za opravljanje overiteljske dejavnosti • Opravljanja overiteljske dejavnosti po ZEPEP jetržna dejavnost. • Zaupanje do overitelja • Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti: • priglasitev ministrstvu • oblikovanje notranjih pravil glede podpisovanja in overjanja ter njihovo posredovanje ministrstvu ob začetku opravljanja dejavnosti • vzpostavitev infrastrukture in postopkov za opravljanje dejavnosti

11. E-podpis: preklic potrdila Preklic potrdila pomeni, da overitelj ne zagotavlja več, da določen javni ključ pripada določenemu imetniku potrdila. • Za ukrep je lahko več razlogov. • Notranja pravila overiteljamorajo določiti način in čas obveščanja o izdaji ali preklicu potrdila.

12. E-podpis: dolžnosti imetnika potrdila • Imetnik potrdila ima naslednje dolžnosti glede podatkov in sredstev za e-podpisovanje: • Hramba • Preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam • Uporaba v skladu z določbami zakona in podzakonskimi predpisi.

13. E-podpis: Pravice tretjih oseb Učinek preklica potrdila Časovni žig

14. E-podpis: • Dolžnost hrambe dokumentacije Overitelj mora voditi dokumentacijo o varnostnih ukrepih v skladu z ZEPEP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter o vseh izdanih inpreklicanih potrdilih tako, da: • da bodo podatki vedno dostopni ter • njihova verodostojnost in nespremenljivost vedno preverljiva, in sicer najmanj pet let od posameznega dogodka ali dejanja. • Prenehanje delovanja overitelja

15. E-podpis: • Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo (28. -36.člen) • Lastnosti kvalificiranega potrdila • Dolžna skrbnost overitelja • Dolžnosti overitelja • Identifikacija imetnika potrdila • Zahteve za poslovanje overitelja • Hramba podatkov • Dolžnost obvestila imetniku potrdila

16. E-podpis: lastnosti kvalificiranega potrdila • Kvalificirana potrdila zakon standardizira z natančno določeno vsebino, ki jo lahko dopolni le poseben dogovor med overiteljem in imetnikom potrdila

17. E-podpis: • Dolžna skrbnost overitelja • Skrbnost dobrega strokovnjaka • Dolžnosti overitelja Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila, ima še dodatne dolžnosti: • vodenje registra preklicanih potrdil; • zagotovitev takojšnjega in varnega preklivca kvalificiranih potrdil; • možnost natančne določitve trenutka izdaje in preklicanega kvalificiranega potrdila; • predaja registra kvalificiranih potrdil drugemu overitelju.

18. E-podpis: • Identifikacija imetnika potrdila • zanesljivo ugotoviti identiteto in druge pomembne lastnosti • Zahteve za poslovanje overitelja • zaposleni; • sistem in oprema.

19. E-podpis:hramba podatkov Za pomembne podatke o kvalificiranih potrdilih se štejejozlasti podatki o: • načinu ugotovitve istovetnosti imetnika potrdila, • času in načinu izdaje potrdila, • vzroku, času in načinu morebitnega preklica potrdila, • roku veljavnosti potrdila ter • vseh sporočilih, ki se nanašajo na veljavnost potrdila, izmenjanih med overiteljem in imetnikom

20. E-podpis: dolžnost obvestila imetniku potrdila • Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila, mora osebo, ki zahteva potrdilo, pred izdajo potrdila obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah uporabe potrdila.

21. E-podpis: • Tehnične zahteve za varno podpisovanje (37.-38. člen) • Sredstva za varno elektronsko podpisovanje • Sredstva za preverjanje varnega elektronskega podpisa

22. E-podpis: • Odgovornost overiteljev • Prostovoljna akreditacija

23. Pogodbe s področja IS, E-pogodbe in pogodba o posredovanju podatkov Dr. Janez Čebulj Mag. Andrej Lesjak FU, 2007

24. Obligacijski zakonik (OZ): • OZ izhaja iz stališča, da je pogodba sklenjena, kadar je dosežen sporazum o njenih bistvenih sestavinah. • V skladu z načelom svobodnega sklepanja pogodb: • zainteresirani subjekti svobodno odločajo, ali bodo sklenili, • s kom bodo sklenili in • s kakšno vsebino bodo sklenili določeno pogodbo. • Omejitev načela svobodnega sklepanja pogodb. V določenih primerih, kadar to zahteva splošen interes, pa se lahko s posebnim zakonom predpiše, da se določena pogodba mora skleniti (z določenim krogom oseb ali z določeno vsebino).

25. Uvod: Informacijsko pravo je pravo: • informacijskih sistemov (računalniških programov in zbirk podatkov) in • podatkov kot predmetov, v zvezi s katerimi nastajajo pomembna pravna razmerja oz. pravice in dolžnosti posameznikov, in • pravo postopkov v zvezi z delovanjem IS oz. nastajanjem, zajemanjem, procesiranjem, posredovanjem in uporabo različnih podatkov

26. Uvod: Informacijsko pravo po navadi delimo: • na pravo o elektronskem poslovanju in elektronskih storitvah, • pravo informacijske intelektualne lastnine, • pravo varstva (elektronskih) podatkov in • računalniško kazensko pravo.

27. Nekatere pogodbe s področja IS: Tipične dejavnosti pri poslovnih procesih v zvezi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem IS so v kronološkem vrstnem redu vsaj naslednje: • analiza poslovanja in poslovnih procesov, • prenova poslovnih procesov, • izbira standardnega IS in njegovo potencialno doprogramiranje, • pridobitev licenc za uporabo standardne rešitve oz. prenos celega programa v primeru izdelave po specifikaciji, • tehnična implementacija na lokaciji uporabnika, • preizkus delovanja, uvajanje in izobraževanje uporabnikov za delo s sistemom, • vzdrževanje sistema ter njegovo funkcionalno nadgrajevanje.

28. Pogodba o programiranju: • Pogodba o programiranju je delovršna (podjemna) pogodba med programersko hišo in naročnikom, ki potrebuje specifično programsko rešitev. • Predmet pogodbe je izdelava programske opreme po funkcionalni specifikaciji, ki jo da naročnik, izvajalec pa je odgovoren za specifikacijo arhitekture programske rešitve ter prenos avtorskih pravic na naročnika po zaključku del. • Pogodba obsega obveznosti in jamstv izvajalca ter njegovo odgovornost za končni izdelek. Ponavadi vsebuje tudi določbe o testiranju in implementaciji izdelane rešitve ter obveznost, da naročnik sodeluje pri izvedbi pogodbe.

29. Pogodba o programiranju: • Prenos avtorskih pravic na programu ponavadi obsega izključni avtorski prenos avtorske pravic na programski rešitvi. • zključen prenos pomeni, da izvajalec izdelave programske rešitve ne more več licencirati tretjim osebam. • Od vsakega posameznega primera je odvisno, ali gre samo za licenco za uporabo programa ali tudi za prenos vseh avtorskih pravic na izvorni kodi progama. • Izvajalska pogodba določa, pod kakšnimi pogoji lahko izvajalec poveri svoje delo podizvajalcem. Ker sta naročnik in izvajalec v zaupnem odnosu, taka pogodba ponavadi vsebuje tudi dočobe o varovanju zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti. • Če se pogodbenika ne domenita za prenos izvorne kode pogodba take vrste velikokrat vsebuje določbo o skrbniškem računu, ki ga vodi neodvisna tretja oseba in vsebuje kopijo izvorne kode programske rešitve. V primeru prenehanja obstajanja (likvidacija, stečaj) pravne osebe izvajalca, lahko naročnik dostopi do kode na tem računu in jo naprej razvija sam oziroma s pomočjo drugega izvajalca

30. E - Pogodbe: • Z ZEPEP se je zakonodajalec želel izogniti neposrednemu urejanju obligacijskih in drugih zasebnopravnih razmerij pri e-poslovanju in obraniti nevtralnost tako do tehnologij kot tudi do posameznih pravnih vej. • Zakonske določbe o e-sporočilu se ne spuščajo v izoblikovane pravne inštitute (ponudba, sprejem ponudbe, pogodba, vloga, odločba), temveč pomagajo vzpostaviti most med dosedanjimi pravnimi instrumenti in novimi tehnologijami.

31. E - Pogodbe: (po Makarovič et al.) • pogodba sklenjena z izmenjavo e-pošte in • t.i. pogodba na zaslonu. • Po načelu konsenzualnosti bodo vse e-sklepane pogodbe veljavno sklenjene, če bo prišlo do soglasja volj, če ni z zakonom predpisana posebna oblika. • Prav koncept soglasja volj pa utegne v e- okolju predstavljati težavo.

32. Ponudba in sprejem ponudbe: (po Makarovič et al.) • Kaj je ponudba? • 1. odstavek 22. člena OZ pravi, “da je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila”, • Kdaj je ponudba sprejeta? • 1. odstavek 28. člena OZ pravi, “da je ponudba sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema”. • Slednja določba uzakonja prejemno oziroma recepcijsko teorijo.

33. Ponudba in sprejem ponudbe: (po Makarovič et al.) • Če gre za sklepanje pogodbe po internetu, se moramo dodatno ozreti po 1. odstavku 10. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki pravi, “da v kolikor ni drugače dogovorjeno, šteje za čas prejema elektronskega sporočila tisti čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v prejemnikov IS.”

34. Postopek pri sprejemu ponudbe po e-pošti: (po Makarovič et al.) • Liza pošlje Francu e-pismo, da sprejme njegovo ponudbo • Lizino e-pismo se shrani na Frančevem poštnem strežniku • Franc naloži (download) Lizino e-pismo v svoj računalnik • Franc prebere Lizino e-pismo Liza Francov poštni strežnik (POP3) Franc

35. Vprašati se moramo, s katerim izmed teh 4. korakov je glede na določbe OZ in ZEPEP pogodba sklenjena? • Vsekakor lahko glede na OZ že takoj izključimo prvi in četrti korak, saj bi bila ta koraka relevantna zgolj, če bi zakon uvajal oddajno ali informacijsko teorijo. • Ugotovimo pa lahko, da kriterij "vstopa v prejemnikov IS", ki ga uvaja ZEPEP, še vedno ne omogoča jasne izbire med drugim in tretjim korakom: kot ponudnikov “IS” lahko glede na definicije zakona razumemo tako poštni predalček na njegovem poštnem strežniku kot tudi njegov osebni računalnik.

36. Zoper prvo možnost govorijo predvsem lastnina in druge pravice na strežniku, katerih nosilec je ponavadi ponudnik internetnih storitev (ISP), ne pa naslovnik sporočil, • zoper drugo možnost pa predvsem dejstvo, da je sporočilo, ki je v poštnem predalčku na strežniku, naslovniku na njegov ukaz že dostopno, podobno, kot če bi šlo za njegov poštni nabiralnik pred njegovo hišo ali na hodniku več stanovanjske hiše.

37. Glede na prevladujočo teorijo je pravilnejša rešitev, da šteje za čas sklenitve pogodbe čas vstopa sporočila v ponudnikov poštni strežnik oziroma poštni pre­dalček, ki je na tem strežniku. • Kriterij lastništva nad strežnikom lahko v današnjem času, ko v gospodarstvu lastninska pravica izgublja svoj pomen v primerjavi s pravicami iz najemnih (zakupnih) razmerij in drugimi obligacijskimi pravicami, ovržemo kot obsoleten: "prejemnikov informacijski sistem" ne more pomeniti zgolj tistega informacijskega sistema, na katerem ima prejemnik lastninsko pravico.

38. Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani: (po Makarovič et al.) • Naročanje DVD na spletnem mestu (npr. Amazon.com): • Komunikacija s strežnikom, kjer spletno mesto je, v nasprotju z e-pošto poteka v realnem času, zato se tovrstna komunikacija po spletu uvršča med "neposredna sredstva sporočanja" (2. odstavek 26. člena OZ). • Glede na to odpade vprašanje trenutka prejema sporočila, ki smo ga opisali zgoraj: komunikacijo lažje kot s klasično pošto primerjamo s telefonom, saj je časovni zamik med oddajo sporočila ter njegovim prejemom in celo prejemnikovo seznanitvijo z njim navadno zanemarljiv.

39. Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani: (po Makarovič et al.) • Je sporočilo, ki ga posreduje spletna stran, ponudba ali zgolj vabilo k stavljenju ponudb? • "Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. (1. odstavek 24. člena OZ)" • Od vsebine spletne strani je torej odvisno, ali le-ta sodi pod definicijo 1. odstavka 24. člena OZ ali ne. • Tako imajo pasivne spletne strani, prek katerih nakup sploh ni mogoč, zgolj status vabila k stavljenju ponudb, • strani, prek katerih je mogoče neposredno naročilo (aktivne spletne strani) , pa status ponudbe.

40. E-pogodbe in splošni pogoji pogodb: (po Makarovič et al.) • Posebnega pomena je vprašanje, ali pri nakupih po internetu kupca vežejo splošni pogoji e-trgovca. • Kupec lahko veljavno sprejme splošne pogoje s klikom ustreznega gumba na zaslonu, četudi splošnih pogojev ne vidi, vendar pa je pomembno, da so splošni pogoji na spletnem mestu dostopni, npr. preko spletne povezave (dokazna vrednost!).

41. E-pogodbe in odličnost: (po Makarovič et al.) • "Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.“- (1. odstavek 51. člena OZ: ) • "Kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.“- (1. odstavek 13. člena ZEPEP: ) • "(1) Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. • (2) Enake učinke kot listina ima katerikoli način ali oblika sporočanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoča preverjanje izvora besedila z uporabo splošno sprejetih sredstev ...“ –(57. člen OZ: ) Glede na navedene določbe je nedvomno mogoče doseči pisni obliki enakovredno obliko tudi z uporabo elektronskih sredstev. Ključen je kriterij dosegljivosti podatkov in njihove primernosti za kasnejšo uporabo.

42. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu: ZEPT zlasti ureja vprašanja: • glede sedeža ponudnikov storitev informacijske družbe, • komercialnih sporočil, • elektronskih pogodb, • odgovornosti posrednikov, • kodeksov ravnanja na področju storitev informacijske družbe, • izvensodnega reševanja sporov, • sodnega varstva in • sodelovanja med državami članicami.

43. Kaj je storitev informacijske družbe: • Je storitev, ki se po navadi zagotavlja: • za plačilo, • na daljavo, • z elektronskimi sredstvi in • na posamezno zahtevo prejemnika storitev. • »na daljavo« - storitev se zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno • »z elektronskimi sredstvi« - storitev se na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. • »na posamezno zahtevo prejemnika storitev« - storitev se zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo.

44. Kaj je storitev informacijske družbe: • Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti: • prodajo blaga ali storitev, • dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter • dostop do komunikacijskega omrežja, • prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju.

45. Sklepanje pogodb v el. obliki: • Ponudnik storitev, ki sklepa pogodbe v elektronski obliki, mora pogodbena določila in splošne pogoje zagotoviti v taki obliki, da jih prejemnik storitve lahko shrani in reproducira. • Ponudnik storitev mora poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi pred oddajo naročila prejemnika storitve v elektronski obliki, jasno, razumljivo in nedvoumno: (se ne uporablja pri e – pošti) • opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe, • navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve, • opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila ter • poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo. • Ponudnik storitev mora prejemniku storitve omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila. (se ne uporablja pri e – pošti)

46. Sklepanje pogodb v el. obliki: • Ponudnik storitev mora prejem naročila v elektronski obliki, takoj potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki. (se ne uporablja pri e – pošti) • Naročilo in potrdilo o prejemu se štejeta za prejeti, ko je strankam, ki sta jima namenjeni, omogočen dostop do njiju. • Ponudnik storitev mora navesti kodekse ravnanja, h katerim je zavezan, in zagotoviti ali opisati elektronski dostop do njih. (se ne uporablja pri e – pošti)

47. Splošna pravila o odgovornosti ponudnikov posredovanih storitev • Ponudnik storitev odgovarja za podatke, ki jih za opravljanje storitve informacijske družbe zagotovi sam, po splošnih pravilih obligacijskega in kazenskega prava. • Ponudnik storitev ni dolžan nadzirati ali hraniti podatkov, ki jih pošilja ali hrani, ali dejavno raziskovati okoliščin, nakazujočih na protipravnost podatkov, ki jih zagotavlja prejemnik storitve.

48. Odgovornost ponudnika storitev informacijske družbe: • 9. člen: izključni prenos • 10. člen: shranjevanje v predpomnilniku • 11. člen: gostiteljstvo • 12. člen: Načelo uporabe prava države sedeža ponudnika storitev • 13. člen: Izjeme načela uporabe prava države sedeža ponudnika storitev • 14. člen: Omejitve opravljanja storitev informacijske družbe

49. Sodno varstvo: • Kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom. • Sodišče pravnomočne odločbe v sporih iz prejšnjega odstavka pošlje ministrstvu. (Ministrstvo o pravnomočnih sodnih in upravnih odločbah, o odločitvah arbitraž, pristojnih za izvensodno reševanje sporov, ter o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem in storitvami informacijske družbe sproti obveščaKomisijo ter jih objavi na svojih spletnih straneh v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.)

50. Sodno varstvo: začasna odredba • Kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, lahko pred pristojnim sodiščem zahteva izdajo začasne odredbe. • Sodišče lahko z začasno odredbo zlasti: • prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih kršitev; • omeji opravljanje storitev informacijske družbe tako, da naloži ponudniku storitve, da odstrani ali onemogoči dostop do podatkov, ki jih hrani. • Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez zaslišanja nasprotne stranke, če predlagatelj izkaže za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe onemogočilo doseganje njenega namena ali povzročilu težko nadomestljivo škodo predlagatelju. Sodišče nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani začasni odredbi, najpozneje pa ob izvršbi odredbe.