1 / 12

UPRAVNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO. je del pravnega sistema je samostojna pravna panoga s specifično vsebino in načinom pravnega urejanja

aizza
Télécharger la présentation

UPRAVNO PRAVO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. UPRAVNO PRAVO • je del pravnega sistema • je samostojna pravna panoga s specifično vsebino in načinom pravnega urejanja • najsplošnejše ga lahko opredelimo kot celoto pravnih norm, ki se nanašajo na naloge (funkcije), organizacijo in postopanje organov in organizacij na področju javne uprave – državne uprave, lokalne samouprave, javnih služb

  2. UPRAVNO PRAVO Uresničevanje javnih interesov - javne službe; lokalna samouprava - Izvrševanje oblasti Upravno-pravno razmerje

  3. Upravni organi morajo pri svojem delovanju (še posebej pri odločanju v upravnih zadevah) delovati in ravnati po načelu “polne zakonitosti uprave” (delovanje “secundum legem” – pravna pravila so temelj vsakega upravnega delovanja in postopanja) Načelo polne zakonitosti dela organov (državne…) uprave

  4. USTAVNOST IN ZAKONITOST (ustavne določbe) 153. člen (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

  5. Obravnavana ustavna norma opredeljuje torej stopnjevitost oz. hierarhijo pravnih norm in pravnih aktov. Obstajajo naslednje vrste (stopnje) pravnih aktov: zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti, konkretni (posamični) pravni akti.

  6. Pravni akti Vlade RS • z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu DZ določena razmerja (uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti lahko izda le če ima za to izrecno pooblastilo v zakonu) • z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejem posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je to določeno z zakonom • s poslovnikom in sklepi ureja notranjo organizacijo in delo • odločbeizdaja o imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti sklepsprejme vlada, kadar ne odloči z drugim aktom

  7. Predpisi ministrstev • pravilnik se izda za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in aktov DZ, predpisov in aktov vlade ter predpisov EU (izda ga, če tako določa zakon ali uredba ali če oceni, da je izdaja potrebna za izvrševanje predpisov. • druge predpise minister izda, če tako določa zakon (npr. odredbo, navodilo)

  8. Splošni akti občin • Statut je temeljni splošni akt občine (vsebuje temeljna načela za organizacijo in državljane občine, oblikovanje in pristojnosti organov, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev idr.) • Odlok je splošni pravni akt, v katerem občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti (je tipičen in najpogostejši splošni akt v občinah) • poslovnik, pravilnik, odredba, navodilo V organizacijah, ki opravljajo dejavnosti javnih služb in izvršujejo javna pooblastila sta tipična splošna pravna akta statut in pravila.

  9. 154. člen Ustave RS (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

  10. 155. člen Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

More Related