Pravo družb in poslovno pravo

1. Pravo družb in poslovno pravo Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. Študijsko leto 2010/2011

2. Pravo družb in poslovno pravo • Nosilec predmeta: • doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. • mitja.kovac@ef.uni-lj.si • Govorilne ure: sreda, RZ-202, 11:00 • Gostujoči predavatelj: • Mag. Simon Bračun, odvetnik • Asistent: • Jaka Cepec, dipl. uni. Pravnik • Demonstratorka: • Sara Remškar, Pravna Fakulteta Univerze v Ljubljani

3. Študijske obveznosti in naloge • -Udeležba in sodelovanje na predavanjih • -Udeležba in sodelovanje na vajah • -Udeležba in sodelovanje na seminarjih

4. Sistem ocenjevanja • -Domača naloga (izdelava le te obvezna) • -Seminarska naloga (do 12 možnih točk - bonus) • -Raziskovalna skupina do 24 možnih točk - bonus • -Kolokvij (do 20 možnih točk, udeležba obvezna – bonus točke) • -Pisni izpit (90 točk + bonus točke)

5. Pisni preizkus znanja • Izpit se opravlja pisno in traja 90 minut. Sestavljen je iz treh delov: krajših testnih vprašanj, esejskih vprašanj ter dveh praktičnih primerov, ki sta se obravnavala pri vajah Ocenjevalna lestvica: Pozitivni rezultat od 60 - 100 točk; 60 - 67 (zd 6), 68 - 76 (db 7), 77 - 84 (pd 8), 85 - 91 (pdb 9), 92 -100 (odl 10). Študentje/tke, ki dosežejo manj kot 60 točk, dobijo enotno oceno nzd (5).

6. Uvodno • Pravila v zvezi s pripravo seminarskih in domačih nalog so objavljena na intranetni strani EF pod: • Pravila o seminarskih in domačih nalogah • Študenti/ke, ki ponavljajo letnik imajo vse obveznosti kot prvič vpisani študenti/ke! • Izredni študenti/ke se lahko udeležujejo predavanj skupaj z rednimi, ne izdelujejo pa ne seminarskih in ne domačih nalog – zanje veljajo pravila izrednega študija

7. Domača naloga • -študentje/ke/, ki ne bodo izdelali/e seminarske naloge, morajo opraviti eno domačo nalogo • -domača naloga obsega dve strani teksta na temo, ki si jo sami izberejo s področja učne snovi in s katero razširijo vsebino iz obveznega učnega gradiva. • -Naslov domače naloge mora potrditi vodja seminarja • -za izdelavo domače naloge smiselno veljajo pravila za izdelavo seminarske naloge • -pozitivna ocena domače naloge je pogoj za pristop k izpitu! • -rok za izdelavo domačih nalog bo objavljen na spletu in posredovan na seminarju • -domačo nalogo študentje/ke oddajo na seminarju – skupini, v katero so razporejeni

8. Seminarska naloga • -izdelava seminarske naloge ni obvezna • -namen je poglobiti znanje iz posameznega področja programa predmeta ter na tej podlagi pridobiti višjo izpitno oceno • -število je omejeno na maksimalno 7 nalog na eno seminarsko skupino

9. Postopek prijave in pridobitev dispozicije • -pedagoški delavec, ki vodi seminar določi naslove seminarskih nalog • -zainteresirani študentje/tke za posamezni naslov prijavijo seminarsko nalogo in izdelajo dispozicijo • -pedagog oceni dispozicijo s točkami. Študent/ka, katere-ga dispozicija za posamezno temo prejme največ točk, ima pravico izdelati seminarsko nalogo

10. Kaj vsebuje dispozicija? • -okvirni prikaz vsebine, ki jo bo kandidat/ka obravnaval-a • -okvirni spisek literature in drugih virov • -rok za prijavo seminarske naloge je: 7 dni od dneva, ko vodja seminarja predstavi naslove seminarskih nalog (prijava na seminarju v tekočem tednu) • -rok za izdelavo dispozicije je 14 dni od dneva, ko študent/ka prijavi izdelavo seminarske naloge (oddaja dispozicije na seminarju v tekočem tednu)

11. Vsebina seminarske naloge • -kazalo • -uvod (z opredeljenim namenom) • -vsebinski del • -kratek zaključek oziroma sklep • -navedbo literature in virov • -naloga mora biti rezultat samostojnega dela študenta, pri katerem poglobljeno obravnava določeno temo

12. Obseg • -8 do 10 strani, brez kazala in virov • -velikost črk 12, “Times new Roman” • -v kolikor je sem. naloga odobrena dvema študentoma, mora seminarska naloga obsegati najmanj 16 strani (1 avtorska pola)

13. Viri • -novejša strokovna literatura • -učbeniki, avtorski članki • -sprejeti in objavljeni predpisi in komentarji teh predpisov • -internet – pomožen vir

14. Citiranje • -uporabljeno literaturo mora kandidat/ka citirati: • -ime in priimek avtorja • -naslov dela oziroma članka in revije • -stran citata oziroma povzetka, izdajatelja in kraj ter letnico izdaje • -pri uradnem glasilu – naslov predpisa (Uradni list RS, št…./…. V nadaljevanju:…) • -pri internetnih virih: URL naslov, ter datum ogleda spletne strani • -na seminarju bo način citiranja posebej obravnavan

15. Oblika • -naloga naj bo speta v plastično mapo, katere prva stran je prozorna • -predpisana je oblika naslovne strani • -na hrbtni strani notranje naslovne stran mora biti podpisana izjava o avtorstvu.

16. Oblikovanje naslovnice • UNIVERZA V LJUBLJANI • EKONOMSKA FAKULTETA • Visokošolski program • „NASLOV SEMINARSKE NALOGE“ • (seminarska naloga) • Naziv ter ime in priimek pedagoškega delavca svetovalcaIme inpriimek študenta/ke • Študijsko leto 2010/11

17. Oddaja seminarskih in njihova predstavitev • -roki za izdelavo in oddajo seminarjih in domačih nalog bo določen na seminarjih in objavljen na spletu • -predstavitev seminarjev bo izvedena v navzočnosti drugih študentov, po predhodnem razporedu • -do 8 minut posameznik, do 5 minut vsak soavtor

18. Ocenjevanje seminarskih • -oceni se naloga in predstavitev • -naloga se oceni s točkami 0 do 12. • -število točk iz seminarske naloge se prišteje številu točk iz izpita (Primer: študent doseže 65 točk na izpitu iz seminarja prejme dodatnih 9 točk. Skupaj doseže 74 točk od možnih 100) • -VENDAR: točke se prištejejo k točkam iz izpita, če je študent dosegel minimalno na izpitu in s kolokvijem skupaj 60 točk • -če študent/ka doseže 54 točk in min. 8 točk iz seminarja je uspešno opravil izpit z zd (6)

19. Ocenjevanje • -če študent/ka odstopi od izdelave seminarske naloge, ki mu/ji je bila dodeljena, mora o tem obvestiti vodjo seminarja ter izdelati domačo nalogo • -če študent/ka izdela seminarsko nalogo, a je ustno ne predstavi, se naloga obravnava kot domača naloga

20. Projektna skupina (EU tender) • -Sodelovanje pri evropskem (EU) projektu Univerze Utrecht (Nizozemska): Competition law - Judicial training and schooling • -Projektna skupina (max. 5 študentov) sodeluje kot raziskovalna skupina pri raziskavi o težavah slovenskega sodstva, ki jih ima le ta z aplikacijo evropskega prava varstva konkurence • -Možnih 24 bonus točk in obisk konference v Utrechtu • -Zainteresirani študentje se prijavijo na mitja.kovac@ef.uni-lj.si (sestavijo kratek življenjepis in utemeljitev). V sredo 13.10.10 ob 11.00 kratek intervju s kandidati v RZ-202.

21. Vsebina predmeta • 7. Oktober 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • Predstavitev predmeta, študijske obveznosti študentov, predstavitev dela pri predmetu; pravni red, pravni viri, pravno razmerje, razlaga pravnih norm, reševanje sporov, institucije

22. Vsebina predmeta • 14. oktober 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -Uvod v pravo EU • 21. Oktober 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -Uvod v korporacijsko pravo

23. Vsebina predmeta • 28. Oktober 2010, izvajalec mag. Simon Bračun, odvetnik • -samostojni podjetnik in osebne družbe • 4. November 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -družba z omejeno odgovornostjo

24. Vsebina predmeta • 11. November 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -delniška družba • 18. November 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -osnove insolvenčnega prava

25. Vsebina • 25. November 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -osnove stvarnega prava • KOLOKVIJ (v tednu od 22. do 26. novembra 2010) • 2. December 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -temeljno o obligacijskem pravu

26. Vsebina • 9. December 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -temeljno o obligacijskem pravu II. • 16. December 2010, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -temeljno o obligacijskem pravu III.

27. Vsebina • 20.12. do 31. 12. 2010 ni predavanj • 6. Januar 2011, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -pravo intelektualne lastnine • 13. Januar 2011, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -pravo intelektualne lastnine in temelji prava vrednostnih papirjev • KOLOKVIJ (v tednu od 10. do 14. januarja)

28. Vsebina • 20. Januar 2011, izvajalec doc. dr. Mitja Kovač • -pravo vrednostnih papirjev in priprava na izpit

29. Obvezna literatura • -Bratina, Jovanovič, Podgorelec, Primec, “Osnove gospodarskega pogodbenega in statusnega prava,” De Vesta 2009 (strani navedene na intranetu) • -Cepec, Ivanjc, Kežmah, Raskovič, “Pot v podjetništvo, s.p. ali d.o.o.,” GV založba, 2010 (poglavje o samostojnem podjetniku, str. 71 do 107, avtor Ivanjc Tjaša) • -skripte • Priporočena literatura: • -Cooter, R., Ulen, T., “Ekonomska analiza prava,” Finance, 2005.

30. Temeljni pravni pojmi • Pojem prava: pravo opredeljujemo kot poseben normativni pojav, kot skupek pravnih pravil in načel (pravila vedenja in ravnanja), ki jih praviloma ustvarja državna oblast ter z njimi posega na obvezen način v temeljne družbene odnose. • Država s svojim monopolom nad sredstvi za fizično prisiljevanje dosega večjo ali manjšo učinkovitost prava.

31. Pravni red • -Pravni red je ves splet dejansko obstojnih pravnih norm, pravnih aktov in pravnih razmerij, ki se nenehno dinamično obnavlja in razvija. • -Je sestavljen iz posameznih prvin in ustvarja obvezen družbeni red – določa kako je potrebno v določenih okoliščinah ravnati – v to pa sodijo pravne norme (pravna pravila), ki so pravila o vedenju in ravnanju v družbi. • -Cilj je varovanje, utrjevanje in razvijanje zgodovinsko obstojnega družbenega reda. • -Je skupek vseh pravnih predpisov ki veljajo na določenem ozemlju in času (skupek abstraktnih splošnih aktov).

32. Glavni sestavini pravnega reda • Normativna b)Dejanska • Normativno sestavljajo vsa pravila o pravno zapovedanem ali dopuščenem vedenju in ravnanju v družbi, ter pravni akti s katerimi se ustvarjajo pravna pravila – na podlagi le teh pa pravni subjekti kot nosilci pravic in dolžnosti vstopajo v določena pravna razmerja • Dejanska pa je družbeno vedenje pravnih subjektov, ki je lahko v skladu s pravili ali pa le tem nasprotuje.

33. Pravne panoge • -ustavno pravo (ureja temeljna vprašanja družbeno-ekonomske in politične ureditve – vprašanja lastnine, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, državne ureditve itd.) • -civilno pravo (celota pravnih pravil in načel ki ureja osebna in premoženjska razmerja med udeleženci): ki zajema sklope – stvarno, obligacijsko, družinsko, dedno, avtorsko • -gospodarsko pravo (ureja status gospodarskih subjektov, gospodarske pravne posle in druga razmerja gospodarskega prava na trgu) • -delovno pravo (pravne norme, ki urejajo pravni položaj delavcev in delodajalcev pri delovnih razmerjih)

34. Pravne panoge • -Upravno pravo (norme, ki urejajo položaj, vlogo, organizacijo in dejavnost državne in javne uprave, delovanje upravnih organov ter razmerja med temi organi in državljani) • -Finančno pravo (ureja finančno dejavnost države in finančnopravna razmerja med pravnimi subjekti) • -Kazensko pravo (pravne norme s katerimi se zagotavlja varstvo človeka in drugih temeljnih družbenih vrednot) • -Postopkovno (procesno) pravo (zajema sodne in druge postopke) • -Mednarodno pravo (sistem pravil in načel, ki ureja mednarodna razmerja med subjekti)

35. Pravno pravilo (norma) - pojem • -Je temeljna sestavina prava. • -So zavezujoča pravila družbenega vedenja in ravnanja (od naslovljenca pričakuje in zahteva določeno ravnanje). • -Po pravni teoriji ima tri glavne sestavine: • Hipotezo • Dispozicijo, in • Sankcijo

36. Sestavine pravnega pravila • Hipoteza opisuje okoliščine oziroma določa dejansko stanje, v katerem se moramo ravnati po dispoziciji. Določa le dejanski položaj in okoliščine. • Dispozicija je osrednji del pravnega pravila. Z njo pa določimo način ravnanja ali obnašanja (zapovedi, prepovedi in dovoljenja) • Sankcija pa določa kakšne so posledice, če naslovljenec pravne norme ne ravna v skladu z zapovedjo, prepovedjo oziroma napotilom določenim v dispoziciji.

37. Vrste dispozicij • Zapovedi naslovniku ukazujejo naj nekaj stori (večkrat hkrati tudi opredelitev kako naj nekaj stori). Gre predvsem za aktivno ravnanje (….morati…). • Prepovedi subjektom prepovedujejo določeno ravnanje – zahteva naj ne ravnaj na prepovedan način, oziroma zahteva naj se vzdržijo takšnega ali drugačnega ravnanja (…ne sme…se prepoveduje…) • Dovoljenja pa pooblaščajo za določena ravnanja (a ga hkrati niti ne prepovedujejo niti ne zapovedujejo).

38. Razvrstitev na dispozitivna in kogentna • Dispozitivna so tista pravila, pri katerih se lahko odločite ali boste ravnali v skladu z takšnim pravnim pravilom ali pa ga boste izoblikovali, določili ali izbrali sami. • Kogentna pravna pravilo pa je obvezujoče in vsako drugačno ravnanje pomeni kršitev le tega. Pri teh se pravila ne da nadomestiti z drugačnim, lastnim.

39. Splošna, posebna in posamična pravila • -Splošno pravno pravilo je tisto, ki se nanaša na nedoločeno število pravnih subjektov (oziroma se lahko nanaša na delovanje samo ene osebe, ki pa ni določena) • -Posebna pravna pravila so tista, ki se nanašajo na določen ožji krog naslovljencev, ki imajo točno določena obeležja (npr. pravne osebe, otroci itd.) • Posamično pravno pravilo pa je naslovljeno na individualni pravni subjekt, ki ima določeno tipsko lastnost (npr. davčni zavezanec, voznik avtomobila itd.)

40. Abstraktna in konkretna • Abstraktno pravno pravilo je tisto, ki meri na vnaprej zamišljena družbena razmerja v katera vstopajo pravni subjekti (dejanske okoliščine): abstraktno splošno pravno pravilo (zakoni) in abstraktno individualno pravno pravilo. • Konkretne pravne norme pa so aplikacija abstraktnih pravnih norm na konkretne primere (sodbe, odločbe, pogodbe itd.)

41. Časovna in prostorska veljavnost • -Pravna pravila veljajo v določenem prostoru in v določenem časovnem obdobju, s pogojem da so objavljena v ustreznem glasilu. • -V RS se objavljajo v Uradnem Listu RS. • -Zakoni in drugi predpisi in splošni akti začno praviloma veljati (dobijo obvezno moč) 15 dan po objavi (vacatio legis) v Uradnem listu RS. Rok uporabe se veže na dan objave v ULRS in ne na dan sprejetja! • -Izjemoma je lahko določeno da začne predpis ali akt veljati prej kot 15 dan po objavi. • -Načelo PREPOVEDI RETROAKTIVNOSTI! Zaradi pravne varnosti se zakoni, predpisi in akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Izjemoma samo če to zahteva javni interes, da je z zakonom tako določeno, da ima učinek za nazaj in da ne posega v že pridobljene pravice p. subjektov (npr. zakon o denacionalizaciji) • -Prenehanje veljavnosti z uveljavitvijo novega zakona ali s pretekom roka.

42. Pravni viri gospodarskega prava • -Razlikujemo med materialnimi, formalnimi in spoznavnimi viri prava. • -Materialni viri so dejavniki, ki pogojujejo katera družbena razmerja naj bodo urejena s pravnimi normami in kakšna naj bo njihova vsebina. • -Formalni: ustava, zakoni, podzakonski predpisi, odloki, uredbe, uzance, klavzule itd. • -Spoznavni viri pa so dokumenti in gradiva ki omogočajo spoznavanje pravnih predpisov (znanstvena dela, učbeniki, komentarji, zbirke odločb itd.)

43. Formalni • -Ustava RS • -Zakoni (Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1; Zakon o zadrugah, Zakon o bančništvu, Zakon o zavarovalništvu, Obligacijski zakonik, Zakon o sodnem registru, Zakon o dohodnini, Zkon o industrijski lastnini….)

44. Avtonomni viri gospodarskega prava • -Običaji: So uveljavljene in sprejete poslovne navade v prometu blaga in storitev, ki so se ustalili v določenem družbenem okolju. Izražajo stanje, ki velja v določeni družbi za normalno (povprečno). • Imajo pa naslednje značilnosti: • a) oblikujejo se v poslovni praksi • b) se ponavljajo skozi določeno časovno obdobje • c) vsebinsko natančneje urejajo določeno vprašanje • d) se uporabljajo ob sklicevanju nanje • e) dejanska široka uporaba v praksi

45. Uzance • -Uzance (usages) so zbrani, urejeni ter objavljeni dobri trgovinski običaji, ki se uporabljajo kot vir prava. • -Zbirajo, urejajo ter objavljajo jih gospodarske zbornice (GZS) ali poklicna združenja posameznih gospodarstvenikov. • -Ločimo splošne in posebne uzance

46. Formularne pogodbe in splošni pogoji poslovanja • -Formularne (tipizirane, standardizirane / standard from contracts) pogodbe so tiste, ki se sklepajo na podlagi vnaprej oblikovanih in natisnjenih določb (pod tip tzv. adhezijske pogodbe - take it or leave it). • -Splošni pogoji poslovanja pripravijo in objavijo gospodarski subjekti ali njihova združenja, da z njimi v naprej uredijo pravna razmerja s svojimi komitenti oziroma uporabniki (npr. splošni pogoji zavarovalnic, bank, prevoznikov itd.)

47. Trgovinske klavzule • -So zgoščena gesla (kratice) s katerimi pogodbene stranke določita vsebino medsebojnih pravic in obveznosti (zlasti kraj, čas in način izpolnitve, izročitve, prehoda tveganja, dolžnost v zvezi z prevozom, zavarovanjem, carinjenjem itd.) Npr. INCOTERMS klavzule (Incoterms 2000, FOB) • -Sodna praksa (velik vpliv na oblikovanje norm v določeni pravni panogi)

48. Pravni akti • -Je zavedna manifestacija (izjava) volje posameznega subjekta, s katero hoče tak subjekt ustvariti določene pravne učinke, ki jih pravni red terja ali dopušča kot dovoljenje. Pravni akti ki neposredno ustvarjajo splošna pravna pravila so npr. zakoni, uredbe, odloki; tisti ki ustvarjajo konkretna pa so sodba, odločba

49. Hierarhija pravnih aktov • Posamezni pravni akti se s splošnimi povezujejo v organsko celoto (splošni se konkretizira z posamičnim). • Na vrhu je ustava, nanjo je oprt zakon, ta pa je izvor uredbe, pravilnika. • Hierarhično razmerje višjega pravnega akta naproti nižjemu vedno predpisuje višji pravni akt.

50. Razlaga pravnih aktov • -Če želimo pravne akte uporabljati moramo razumeti njihovo vsebino, pomen in namen. • -Predpisi so pogosta nejasni, abstraktni… • -Z razlago mu poskušamo narediti določen pravni akt razumljiv, oziroma poizkušamo najti sporočilo, ki ga določena določba posreduje.