CARINSKO PRAVO EU

1. CARINSKO PRAVO EU ELEMENTI ZA DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA Iris Gorjanc-Dolničar Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, november 2008

2. ELEMENTI ZA DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA • CARINSKA TARIFA (člen 20 in 21 Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti) • POREKLO BLAGA (členi 22do 27 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti) • CARINSKA VREDNOST BLAGA (členi 28 do 36 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti)

3. CARINSKA TARIFA EVROPSKIH SKUPNOSTI 1. CARINSKA TARIFA 1.1. TARIC 1.2. NOMENKLATURA CARINSKE TARIFE 1.3. UKPREPI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE

4. CARINSKA TARIFA • Carinska tarifa ES je podlaga za dajatve, ki so pri nastanku carinskega dolga zakonsko predpisane. • Tarifo imenujemo kombinacijo nomenklature in dajatev, ki se plačajo za vsako vrsto blaga. • Pravna podlaga : - člen 20 Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti; - Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila dopolnjena z Uredbami Sveta št.: 3528/89, 3845/89,2913/92(252. Člen),1969/93 in 254/2000).

5. CARINSKA TARIFA Carinska tarifa Evropskih skupnosti vsebuje: • kombinirano nomenklaturo blaga;  • druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjujejo;  • stopnje in druge podlage za izračun, ki običajno veljajo za blago, zajeto v kombinirani nomenklaturi, in sicer za:  - carine in  - kmetijske dajatve in druge uvozne dajatve, določene v okviru skupne kmetijske politike; • preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Skupnost sklenila z nekaterimi državami ali skupinami držav in ki predvidevajo podelitev preferencialne tarifne obravnave;  • preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Skupnost enostransko sprejela za nekatere države, skupine držav ali območja;  • avtonomne opustitvene ukrepe, ki predvidevajo zmanjšanje ali oprostitev uvoznih dajatev;  • druge tarifne ukrepe, ki so predvideni po drugi zakonodaji Skupnosti.

6. TARIC • TARIC ali integrirana tarifa Evropskih Skupnosti je zbirkapodatkov o vseh ukrepih, ki jih je potrebno izvajati ob izvozu oz. uvozu blaga v EU oziroma iz EU. • TARIC je pripomočekza informiranje gospodarstva in carinskih delavcev. • TARIC upravlja Evropska komisija, Generalna direkcija za davke in carine, oddelek B5. • Slovenski TARIC vsebuje poleg podatkov o ukrepih, ki veljajo za celotno EU, še podatke o ukrepih, ki veljajo le za uvoz v RS (nacionalni ukrepi) in je dostopen na spletni strani Carinske uprave: http://taric-curs.gov.si

7. TARIC TARIC vsebuje naslednje glavne vrste zunanje trgovinskih ukrepov: Tarifne ukrepe: -dajatve za tretje države kot so določene v KN, - opustitve dajatev, - tarifne kvote in - tarifne preference; Kmetijske ukrepe: - kmetijske komponente, - dodatne dajatve na sladkor in moko, - izravnalne dajatve in - izvozna nadomestila; Trgovinske ukrepe: - protidampinški ukrepi, - izravnalne dajatve; Ukrepi, ki se nanašajo na omejitev gibanja blaga: - uvozne in izvozne prepovedi, - uvozne in izvozne omejitve in - količinske omejitve.

8. NOMENKLATURA CARINSKE TARIFE • Harmoniziran sistem • Kombinirana nomenklatura • Uvrščanja blaga v KN • Zavezujoča tarifna informacija

9. HARMONIZIRAN SISTEM • Harmonizirani sistem ali “HS” je mednarodna večnamenska nomenklatura, ki jo ureja Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu za poimenovanje in označevanje blaga, čigar skrbnik je Svetovna carinska organizacija (WCO). • Nomenklatura HS vsebuje cca. 5000 skupin blaga s pripadajočimi šestmestnimi številčnimi oznakami. Razdeljena je na 21 oddelkov, ki so dodatno razdeljeni na 97 poglavij. • Harmonizirani sistem sestavljajo (a) splošna pravila za uporabo HS, (b) nomenklaturo HS in (c) opombe k oddelkom in poglavjem HS. • Nomenklatura HS se spreminja v petletnih ciklusih. • Kombinirana nomenklatura ES temelji na tej nomenklaturi.

10. KOMBINIRANA NOMENKLATURA • Pravna podlaga je Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Kombinirana nomenklatura je vsebovana v prilogi I k tej Uredbi in se spreminja na letni ravni. • Medtem ko se HS uporablja v vseh državah podpisnicah konvencije, se KN uporablja v EU in državah, ki so KN prevzele v procesu vključevanja v EU. Za razliko od HS je blago v KN opisano z osemmestno številčno tarifno oznako. • KN vsebuje (a) uvodne določbe, (b)seznam, ki vsebuje nomenklaturo ter (b) tarifne priloge.

11. Uvrščanje blaga v KN • Pravilna uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife je pogoj, da se ob izvedbi carinskega postopka uporabijo pravilni ukrepi (višina dajatev, netarifni ukrepi, ugotavljanje porekla, itd…) • Za pravilno uvrstitev blaga v KN morata biti izpolnjena dva pogoja: - poznavanje blaga - poznavanje vsebine KN

12. ZAVEZUJOČATARIFNA INFORMACIJA - ZTI • Pravna podlaga: člen 6 do 12 Uredbe Sveta št. 2913/92 z dne 12. Oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnost in člen 5 do 14 Uredbe Komisije št. 2454/93 z dne 2. Julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti; • ZTI je pisna odločbapristojnega carinskega organa, s katero se odloči o uvrstitvi določenega blaga v carinsko nomenklaturo. Zavezujoča je za vse carinske organe EU, veljavna pa le za imetnika ZTI. • Namen: zagotavljanje pravne varnosti ter enotnega izvajanja skupne carinske tarife ter olajševanje dela carinskih služb.

13. ZAVEZUJOČATARIFNA INFORMACIJA - ZTI • ZTI je veljavna za obdobje šestih let od datuma izdaje in je zavezujoča za carinske organe v odnosu do imetnika le glede tarifne uvrstitve ter le glede blaga, za katero so bile carinske formalnosti izpolnjene po datumu, ko je bila informacija izdana. • ZTI lahko uveljavlja samo njen imetnik, carinski organ pa lahko od njega zahteva, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da razpolaga z zavezujočo tarifno informacijo za blago, ki se carini. • Podatki o izdanih ZTI so dosegljive na spletnem naslovu Evropske komisije: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/dds/en/ebticau.htm.

14. UKREPI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE • TARIFNI UKREPI • KMETIJSKI UKREPI • TRGOVINSKI UKREPI • NETARIFNI UKREPI

15. TARIFNI UKREPI- Carinske stopnje Carinska stopnja je lahko določena: -ad valorem - višina carine je izražena v % od carinske vrednosti ( npr. 5%) -specifična- višina carine je izražena v vrednosti na količinsko enoto (npr. 200 EUR/t). Carinska stopnja je lahko tudi kombinacija obeh načinov.

16. TARIFNI UKREPI - Carinske stopnje • Carinska stopnja za tretje države je stopnja, ki se uporabi za blago brez preferencialnega porekla: konvencionalna carinskastopnja (se uporablja za uvoz blaga iz držav podpisnic Splošnega sporazuma o carinah in trgovini - GATT ali pa je Skupnost z njimi sklenila sporazum o statusu države z največjimi ugodnostmi-MFN) ter avtonomna carinska stopnja. • Preferencialna carinska stopnja se uporablja na temelju: - preferencialnih sporazumov EU s partnerskimi državami - enostranskih tarifnih ukrepov • Opustitev carinskih stopenjna podlagitarifnih opustitev

17. TARIFNI UKREPI- TARIFNE OPUSTITVE • Tarifne opustitveomogočajo popolno ali delno opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za uvoz določenega blaga v neomejenih količinah, kot je to določeno v 26. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Sporočilu Komisije v zvezi z avtonomnimi tarifnimi opustitvami in kvotami (98/C128/02). • Opustitve so lahko uvedene samozačasno, zaradi specifičnih gospodarskih razlogov v splošnem interesu Skupnosti, na osnovi predloga Komisije. • Ukrep se uporablja pri uvozu iz vseh tretjih držav. • Osnovni namen opustitev je podjetjem v Skupnosti omogočiti preskrbo s surovinami, polizdelki ali sestavnimi deli, ki so znotraj Skupnosti nedosegljivi, brez plačila običajnih uvoznih dajatev.

18. TARIFNI UKREPI- TARIFNE KVOTE • Tarifna kvota je določena količina oziroma vrednost blaga, ki se lahko uvozi v določenem obdobju po znižani carinski stopnji. Ko je ta količina oziroma vrednost presežena, se blago še vedno lahko uvaža, vendar zapade plačilu običajne carinske stopnje. • Uporabljajo se za izvajanje: preferencialnih ukrepov, avtonomnih ukrepov ter drugih tarifnih ukrepov. • V Evropski skupnosti obstajata dva sistema upravljanja s tarifnimi kvotami: po prednostni obravnavi prispelih zahtevkov in po sistemu uvoznih dovoljenj.

19. TARIFNI UKREPI- TARIFNE KVOTE • Sistem razdeljevanja po sistemu prednostne obravnave pomeni, da se kvote delijo po vrstnem redu, kakor so bili vloženi zahtevki za dodelitev kvote.Uvoznik lahko pridobi pravico črpanja tarifne kvote v sodelovanju s carinsko upravo države članice ter Generalnim direktoratom za davke in carinsko unijo. • Na podlagi sistema uvozih dovoljenj uvoznik pridobi pravico črpanja kvote z uvoznim dovoljenjem, v sodelovanju s carinsko administracijo države članice, Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter generalnih direktoratom za kmetijstvo.

20. TRGOVINSKI UKREPI- PROTIDAMPINŠKA IN IZRAVNAVALNA DAJATEV • Protidampinška dajatev je instrument trgovinske zaščite, ki se uvede zaradi odpravljanja posledic dampinga, ki je ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. Protidampinška dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno dampinškega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje. • Izravnalna dajatev se uvede zaradi kompenzacije subvencij, ki se v državi izvoznici dodelijo za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz izdelka, katerega sprostitev v prost promet Skupnosti povzroča škodo industriji Skupnosti. Izravnalna dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno subvencioniranega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.

21. TRGOVINSKI UKREPI- PROTIDAMPINŠKA IN IZRAVNAVALNA DAJATEV • Protidumpinška ali izravnalna dajatev se uvedeta le pod pogojem, da se v postopku preiskave nesporno dokaže: - da dumping ali subvencioniranje obstaja; - da povzroča škodo industriji EU ter - da je uvedba dajatve v skladu z interesi Skupnosti. • Postopek uveljavitve protidumpinške ali izravnalne dajatve poteka po naslednjih štirih stopnjah: • - začetek postopka - preiskava - uvedba začasne dajatve - uvedba dokončne dajatve. • Obračun protidampinške ali izravnalne dajatve se opravi le v primeru, da je dajatev dokončna, in ko je znan dejanski carinski dolg.

22. NETARIFNI UKREPI • Količinske omejitve: ES omejujejo sprostitev v prost promet izdelkov po poreklu iz določenih držav do določene količine. Ko je ta količina izčrpana, uvoz tega blaga v EU ni več dovoljen. Sprostitev v prosti promet blaga, za katerega veljajo kol.omejitve, je podvržena predložitvi uvoznega dovoljenja. • Sistem predhodnega nadzora:prav tako jepotrebno predložiti uvozno dovoljenje, vendar ne gre za količinske omejitve. • Omejitve gibanja blaga • Prepovedi gibanja blaga

23. CARINSKA VREDNOST • Veljavna zakonodaja EU in pojasnila • Najaktualnejše teme s področja carinskega vrednotenja : • Carinsko vrednotenje v primeru zaporednih prodaj • Pomen transfernih cen za namene carinskega vrednotenja • Določanje carinske vrednosti v primeru avtorskih honorarjev in licenčnin • Carinsko vrednotenje programske opreme oziroma tehnologije • Upoštevanje prevoznih stroškov v carinski vrednosti blaga • Vrednotenje brezplačnih vzorcev ali testerjev

24. CARINSKA VREDNOST Zakaj je pomembna carinska vrednost ? - ko je carinska stopnja določena ad valorem, se carina obračuna na podlagi carinske vrednosti blaga; - je ob poreklu blaga in carinski tarifi ena od temeljnih podlag, ki določa višino uvoznih dajatev  vpliva na višino plačila carin in DDV ob uvozu - njeno poznavanje se zahteva tudi na drugih pomembnih področjih: uvozne statistike, tarifne kvote in pravila o poreklu blaga

25. CARINSKA VREDNOST • Pravna podlaga: - členi 28 do 36 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti - členi 141 do 181a ter priloge 23 do 29 Uredbe komisije (EGS) št.2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti • Zakonodaja ES temelji na Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o carinski vrednosti (Sporazum o uporabi VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT))

26. CARINSKA VREDNOST Za namene lažjega razumevanja določb vezanih na carinsko vrednost je bila na ravni EU izdelana: Zbirka besedil o carinskem vrednotenju (angl. “Compendium”), ki je dosegljiva na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs_duties/declared_goods/european/compendium_2007_sl.pdf

27. CARINSKA VREDNOST Zbirka besedil o carinskem vrednotenju • vsebuje sklepe in pojasnila Odbora za carinski zakonik o specifičnih temah s področja carinske vrednosti, pregled sodb Sodišča Evropskihskupnosti s področja carinske vrednosti ter napotila na instrumente, ki jih je sprejel Tehnični odbor za carinsko vrednotenje pri Svetovni carinski organizaciji. • v njej so predstavljeni konkretni problemi pri določanju CV ter podane njihove rešitve.

28. CARINSKA VREDNOST METODE DOLOČANJA CARINSKE VREDNOSTI V skladu z 29. členom Carinskega zakonika je carinska vrednost uvoženega blaga njegova TRANSAKCIJSKA VREDNOST. V postopku določanja carinske vrednosti vedno najprej uporabimo metodo transakcijske vrednostiuvoženega blaga.

29. CARINSKA VREDNOST – metode določanja CV Če ni mogoče določiti CV na temelju transakcijske vrednosti uvoženega blaga se uporabi naslednje metode v skladu z naštetim vrstnim redom (30. člen CZ): a.) Metoda transakcijske vrednosti enakega blaga b.) Metoda transakcijske vrednosti podobnega blaga c.) Metoda vrednotenja na podlagi cene na enoto ali deduktivna metoda * d.) Metoda izračunane vrednosti *

30. CARINSKA VREDNOST Če carinske vrednosti ni mogoče določiti z nobeno od naštetih metod, se ta določi na podlagi razpoložljivih podatkov v Skupnosti z ustreznimi metodami, ki so skladne z načeli in splošnimi določbamisporazuma o izvajanju člena II Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini ter z ustreznimi določbami carinskega zakonika.

31. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga Transakcijska vrednost uvoženega blaga je cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati. Plačana ali plačljiva cena se carinskemu organu dokazuje sfakturo, s katero je bilo oziroma bo uvoženo blago plačano.

32. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga • Metodo transakcijske vrednosti uvoženega blaga je mogoče uporabiti le, če so izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na: 1) nepovezanost oseb 2) omejitve v zvezi z prepustitvijo ali uporabo blaga 3) pogoje ali storitve, katerih vrednost se ne more določiti 4) izkupičke od vsake kasnejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca

33. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga Transakcijska vrednost uvoženega blaga: vključuje vsa plačila, ki jih kot pogojza prodajo uvoženega blaga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali tretji osebi zaradi izpolnitve prodajalčeve obveznosti;  dejavnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trženje, ki jih izvaja kupec za svoj račun, se razen tistih, za katere je v členu 32 CZ predvidena uskladitev, ne štejejo za posredno plačilu prodajalcu.

34. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga Dokončno oblikovanje transakcijske vrednosti uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja: Dejansko plačani ali plačljivi ceni je potrebno prištetielemente, ki so navedeni v 32. členu Carinskega zakonika, v kolikor že niso vključeni v dejansko plačano ali plačljivo ceno in odštetielemente, v kolikor so izkazani ločeno, ki so navedeni v 33. členu Carinskega zakonika .

35. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (1.del) : - stroški, ki jih nosi kupec: (I) provizije in stroški posredništva, razen nakupnih provizij, (II) stroški zabojnikov, ki se za carinske namene štejejo za celoto z blagom (III) stroški embalaže; - vrednost proizvodov in storitev, ki jih zagotovi kupec brezplačno ali po znižani ceni in se uporabijo za izdelavo in prodajo za izvoz uvoženega blaga;

36. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (2. del): - avtorski honorarji in licenčnine za vrednoteno blago, ki jih kupec mora posr.ali nepos. plačati kot pogoj za prodajo vrednotenega blaga; - vrednost vsakršnih izkupičkov iz vsake ponovne prodaje, prepustitve ali kasnejše uporabe uvoženega blaga, ki gredo v korist prodajalca;

37. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (3. del): - stroški prevoza in zavarovanja za uvoženo blago in stroški natovarjanja ter manipulativni stroški, povezani s prevozom uvoženega blaga DO kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti.

38. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 33. Člen CZ – elementi, ki seNEvključijo v transakcijsko vrednost uvoženega blaga, če so izkazani ločeno (1. del): - prevozni stroški blaga po prispetju na kraj vnosa na carinsko območje Skupnosti; - stroški za gradbena, postavitvena, montažna, vzdrževalna dela ali tehnično pomoč, ki se na uvoženem blagu opravijo po uvozu;

39. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 33. Člen CZ – elementi, ki se NEvključijo v transakcijsko vrednost uvoženega blaga, če so izkazani ločeno (2. del): - zneski obresti skladno s finančnim dogovorom, ki ga je sklenil kupec v zvezi z nakupom uvoženega blaga, ne glede na to ali je financiranje zagotovil prodajalec ali druga oseba, ob predpostavki, da so izpolnjeni določeni pogoji;

40. CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blaga 33. Člen CZ – elementi, ki se NE vključijo v transakcijsko vrednost uvoženega blaga, če so izkazani ločeno (3. del): - stroški za pridobitev pravice razmnoževanja uvoženega blaga v Skupnosti; - nakupne provizije: - uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Skupnosti plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.

41. CARINSKA VREDNOST SPREMEMBE ZAKONODAJE V PRIHODNOSTI ZARADI UVELJAVITVE MODERNIZIRANEGA CARINSKEGA ZAKONIKA

42. CARINSKA VREDNOST Najaktualnejše teme s področja carinskega vrednotenja • Carinsko vrednotenje v primeru zaporednih prodaj • Pomen transfernih cen za namene carinskega vrednotenja • Določanje carinske vrednosti v primeru avtorskih honorarjev in licenčnin • Carinsko vrednotenje programske opreme oziroma tehnologije • Upoštevanje prevoznih stroškov v carinski vrednosti blaga • Vrednotenje brezplačnih vzorcev ali testerjev

43. CARINSKA VREDNOST- Zaporedne prodaje O carinskem vrednotenju v primeru zaporednih prodaj govorimo, ko je bilo blago pred uvozom v Skupnost večkrat prodano. Dilema se pojavlja, ko deklarant prijavi za namene določanja carinske vrednosti eno od predhodnih prodaj iz verige pred vstopom v ES.

44. CARINSKA VREDNOST-Zaporedne prodaje Pravna podlaga: Člen 147 Uredbe o izvajanju carinskegazakonika : ….…Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj (da je bilo blago prodano za izvoz v Skupnost) samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet. Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.

45. CARINSKA VREDNOST-Zaporedne prodaje ¸Pojasnilo št. 7 Odbora za carinski zakonik o uporabi člena 147 UICZ daje nadaljnja navodila : V primeru, da deklarant prijavi eno od predhodnih prodaj za namene določanja carinske vrednosti, je mogoče dokazati, da je bilo blago prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti na različne načine:  blago je bilo proizvedeno na osnovi evropskih specifikacij ali identitete ( glede na določeno znamko itd), da se ne more uporabiti kje drugje ali poslati kam drugam  blago je bilo proizvedeno ali narejeno za točno določenega kupca iz Skupnosti  določeno blago je bilo naročeno preko posrednika, ki daje naročila proizvajalcu, proizvajalec pa pošlje blago direktno v Skupnost.

46. CARINSKA VREDNOST-Transferne cene Transferne cene pomenijo cene, po katerih multinacionalna podjetja posredujejo blago in nematerialno lastnino ali zagotovijo storitve povezanimpodjetjem.

47. CARINSKA VREDNOST-Transferne cene Za namene davka od dohodka morajo multinacionalke zasledovati princip “arms length”, ki pomeni, da morajo biti cene take, kot da člani multinacionalke med seboj niso povezani.

48. CARINSKA VREDNOST-Transferne cene Dileme, ki se pojavljajo: pravilno določanje carinske vrednosti v primeru transfernih cen (ali je npr.sploh mogoče uporabiti metodo transakcjske vrednosti uvoženega blaga); razlike med transfernimi cenami za namene določanja davka od dohodka in carinskimi vrednostmi za namene določanja uvoznih dajatev.

49. CARINSKA VREDNOST-AVTORSKI HONORARJI IN LICENČNINE Pravna podlaga: Člen 32 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. Oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti  Člen 157 do 162 Uredbe komisije (EGS) št.2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

50. CARINSKA VREDNOST-AVTORSKI HONORARJI IN LICENČNINE Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami 29 CZ, se brez poseganja v člen 32(5) CZ, avtorski honorar ali licenčnina prištejek dejansko plačanim ali plačljivim cenam le , če se to plačilo: --- nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in --- predstavlja prodajni pogoj za to blago.