1 / 27

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014. FISKALNO STANJE V EU27. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 BDP mrd . € 12397 12465 11750 12246 12629 12967 Odhodki (%BDP) 45.6 47.1 51.0 50.6 49.1 49.3 Prihodki (%BDP) 44.7 44.7 44.1 44.1 44.4 45.4

sofia
Télécharger la présentation

PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013-2014

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013-2014

  2. FISKALNO STANJE V EU27 2007 2008 2009 2010 2011 2012 BDP mrd. € 12397 12465 11750 12246 12629 12967 Odhodki (%BDP) 45.6 47.1 51.0 50.6 49.1 49.3 Prihodki (%BDP) 44.7 44.7 44.1 44.1 44.4 45.4 Prorač. saldo mrd. € -110 -302 -810 -805 -564 -508 (% BDP) -0.9 -2.4 -6.9 -6.6 -4.9 -3.9 Javni dolg mrd. € 7315 7791 8779 9816 10422 11007 (% of BDP) 59.0 62.5 74.7 80.2 82.5 85.2 Največji primanjkljaj v 2010: Irska (31.3), Grčija(10.6), UK(10.3), Portugalska (9.8), Španija (9.3), Latvija(8.3)…Slovenija(5.8) Najmanjši primanjkljaj v 2010: Luksemburg(1.1), Finska (2.5), Danska(2.6), Švedska in Estonija (presežek 0.2) Najnižji dolg, konec 2010: Estonija(6.9), Bolgarija(16.3), Luksemburg(19.1), Romunija(31.0), Češka (37.6), Slovenija(38.8), Švedska(39.7)….. Najvišji dolg, konec 2010: Grčija(145), Italija(118), Belgija(96), Irska(94), Portugalska(93), Nemčija(83), Francija(82), Madžarska(81)….

  3. JAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLG primanjkljaj/BDP javni dolg/BDP 2003 2010 2011 2010 2011 2013 Avstrija -1.5 -5.5 -5.8 78 82 75 Nemcija -4.2 -5.3 -4.6 82 85 79 Grčija -5.6 -9.8 -10.0 123 144 169 Francija -4.1 -8.6 -8.0 92 99 94 Irska +0.4 -12.2 -11.6 81 93 126 Italija -3.6 -5.4 -5.1 127 130 133 Nizozemska -3.1 -5.9 -5.3 77 82 74 Portugalska -3.7 -7.6 -7.8 91 97 131 Španija -0.3 -8.5 -7.7 68 74 92 Velika Britanija -3.5 -13.3 -12.5 83 94 90 Norveška +7.3 +10.7 +13.3 44 42 29 Slovenija -2.7 -7.7 -4.5 38 47 63

  4. PRORAČUNSKA BILANCA NAJVEČJIH GOSPODARSTEV EU

  5. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN GOSPODARSKA RAST

  6. FISKALNA POLITIKA Fiskalna politika – obdavčevanje in trošenje za usmerjanje agregatnega povpraševanja zmanjšanje fiksnih davkov zmanjšanje variabilnih davkov učinki transfernih dohodkov C C C povecanje fiksnih davkov povečanje variabilnih davkov Y1 Y Y2 Y1 Y Y Y1

  7. POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA PONUDBE politika javnih izdatkov politika ponudbe D1 S D S S1 D P1 P P P1 Y Y1 Y Y1

  8. DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA Y = C + I + G C = a + b(Y-T) , T =T0 + tY ********* Y = a + b(Y - T0 - tY) + I + G Y = a + bY - bT0 – btY + I + G Y(1-b+bt) = a - bT0 + I + G Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G – b/(1-b+bt) davčni multiplikator – “supplyside” ekonomika ponudbe 1/(1-b+bt) multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

  9. DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -primer Y = C + I + G C = 100 + 0.75*(Y-T) , T =50 + 0.2*Y Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G Davčni multiplikator – 0.75/(1-0.75+0.75*0.2)=-0.75/0.40=-1.75 davčni multiplikator – “supplyside” ekonomika ponudbe Multiplikator trošenja 1/(1-0.75+0.2*0.75)=1/0.4=2.5 multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

  10. VARČEVANJE , PA NAJ STANE, KOLIKOR PAČ STANE Nastanek dolga: delitev BDP, seljenje proizvodnje, poganjanje povpraševanja s krediti, finančni produkti, reševanje bank Kaj odloča o teži javnega dolga? Višina dolga : 7% v Estoniji, 48% v Sloveniji, 82% v EU27, 150% v Grčiji Zadolžitev doma ali v tujini Japonska 200%, Japonci so upniki in dolžniki; prenašanje na otroke in vnuke? Finančni instrument: kredit ali obveznice Cena dolga: obresti in gospodarska rast Dospelost dolga: kratkoročni, dolgoročni Zadolžitev bank, podjetij in prebivalstva doma in v tujini

  11. JAVNI DOLG/BDP 1985 1990 1995 2000 2003 2007 2010 Avstrija 49.1 57.2 69.2 67.0 64.9 59.5 78.0 Belgija 118.1 129.5 139.5 115.1 105.1 83.9 96.0 Danska 80.6 70.8 79.5 54.3 50.1 26.2 43.7 Finska 18.5 16.6 65.8 53.2 51.6 35.1 48.3 Francija 38.0 39.5 62.9 65.2 71.1 63.9 92.0 Nemčija 40.8 41.5 57.1 60.9 65.1 65.1 82.0 Italija 89.1 111.6 132.4 120.4 116.7 104.1 127.0 Luksemburg 5.4 6.7 5.5 4.9 6.3 19.1 Slovaška 21.1 43.9 42.9 29.4 41.0 Kanada 66.9 74.5 100.8 82.0 75.6 Japonska 71.4 68.6 87.1 134.1 157.3 ZDA 59.0 66.6 74.2 58.8 62.8 65.7 92.0 Slovenija 17.5 23.8 25.9 23.4 38.8 Evro 72.0 69.2 69.2 66.4 85.5

  12. KDO SO UPNIKI ?

  13. PAKT STABILNOSTI IN RASTI • 1997: • Omejitev: 3% primanjkljaj, 3 leta, dovoljeno, če je rast < -2%, rast: (-0.75%-2%) potencialna izjema • Opozorila državi: zahtevani ukrepi • Sankcije • primanjkljaj 3% - kazen 0.2% BDP • 4% -0.3%, • 5% -0.4%, • 6% -0.5%

  14. UČINKI KRIZNEGA PADCA BDP NA JAVNI DOLG IN BREZPOSELNOST (med 2008 in 2011)

  15. STRUKTURNI PRIMANJKLJAJ IN “ZLATO PRAVILO” V SLOVENIJI IN NEMČIJI

  16. KAJ BI BILO, ČE BI “ZLATO PRAVILO” UPORABLJALI OD 1996 NAPREJ ?

  17. PRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJE T – G = Bgp + Bgf + dH + dR + PP + dZ T- G = Bgp+ Bgf + dH Problemi: dH – inflacija Bgp – izrivanje (fizično, finančno) Bgf - tuji prihranki, monetizacija dH – tiskanje denarja dH = ( p + r )/v = p/v + r/v dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage) ************** Bgp – zadolževanje doma, Bgf - zadolževanje v tujini, H – primarni denar, dR – zmanjšanje deviznih rezerv, PP – prodaja premoženja, Z - zamude p – inflacija, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja

  18. STABILIZACIJA DOLGA IN PRIMANJKLJAJ dDt = Dt-1*(i-r) + PRt dDt = 0  0 = Dt-1*(i-r) + PRt  - Dt-1*(i-r) = PRt  - PRt = Dt-1* (i-r) D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , i – obrestna mera, r – gospodarska rast, Primer: Kolikšen mora biti primarni presežek, da se javni dolg ne bo povečal? Dt-1=0.5*GDP, i=0.05, r=0.04 • 0 = 0.5*(0.05-0.04) + PRt • -PRt = 0.5*(0.05-0.04)=0.5*0.01 = 0.005 oz. 0.5%GDP Grčija: dolg 160%, obresti 10%, rast -5% PR=24% Slovenija: dolg 48%, obresti 5%, rast 0% PR = 2.4% EU: dolg 80%, obresti 3%, rast 1% PR = 1.6%

  19. JAVNI DOLG, PRIMANJKLJAJ IN INFLACIJA dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt – dHt dDt = 0  0 = Dt-1*(i-r) – (p+r)/v  (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt)  p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja Primer: Kolikšna bi bila inflacija, če bi preprečili povečanje dolga s tiskanjem denarja? v=10, D=0.5*GDP, PR=0.02*GDP, i=0.05, r=0.04 • p =10*0.5*(0.05-0.04)+10*0.02-0.04 • p = 5*0.01+0.20-0.04=0.05+0.20-0.04=0.21

  20. REŠEVANJE EVRA -FISKALNA PRIHODNOST EVRSKEGA OBMOČJA ? Problem:centralizirana denarna in decentralizirana fiskalna politika Alternative: Razpad denarne unije:delitev na optimalno denarno področje DEM in ostale, ohranjanje evra za vsako ceno Renacionalizacija fiskalnih politik:vračanje na carinsko unijo, EU je asociacija držav, njena stabilnost temelji na inerciji, demokratičnem deficitu, ignoriranju pravil, kreiranju novih institucij in leporečju; Koordinacija fiskalnih politik:usklajevanje na delovnih večerjah, fiskalni asimetrični udari, razlike v razvitosti in stanji v gospodarstvu, napačna koordinirana fiskalna politika: Lizbonski strategiji, zdajšnje “reševanje” krize, povečanje cikličnosti, Fiskalna unija:povečanje dohodkov “federacije”, evropski Tobinov davek, posredni in neposredni davki, fiskalna politika, pravila za transfere med državami; evro obveznice, Evropski monetarni sklad: zamenjava privatnih investitorjev, njihovih ocen in kriterijev, stand-by krediti ,

  21. PREDPOSTAVKE ZA NASTANEK FISKALNE UNIJE Določitev pristojnosti “federacije” in “republik”: kaj kdo dela? Določitev vrste in višine izvirnih fiskalnih prihodkov:participacije na fiskalnih prihodkih in transferi med različnimi ravnmi oblasti; Pogoji za delovanje fiskalne unije: - izenačenje davčnih stopenj pri davkih s participacijo, - določitev deleža “federacije”; - določitev pravila za udeležbo na fiskalnih odhodkih “federacije”; “Jugoslovanski” model fiskalne unije: - “zvezni” davki (carine, Tobinov davek na finančne transakcije); - 50:50 participacija na posrednih davkih (DDV, trošarine); - “republiški” davki: neposredni davki (dohodnina , davek na dobiček, prispevki za socialno varnost). Možnost in realističnost oblikovanja fiskalne unije v zdajšnji monetarni uniji

  22. FISKALNI FEDERALIZEM ODHODKI DAVČNI PRIHODKI ∑ federalna državna lokalna federalna državna lokalna ∑ Avstralija 36.422.6 12.4 1.5 27.8 4.2 0.8 32.8 Kanada 45.717.8 20.7 7.1 16.7 11.3 3.0 31.0 Nemčija 48.428.9 12.2 7.4 27.4 8.8 3.2 39.4 Švica 37.617.3 11.7 8.6 16.1 7.1 4.6 27.8 ZDA 42.020.0 11.6 10.4 17.3 7.0 6.5 30.8 EU15 47.0 1.0 30.2 15.8 0.1 33.7 6.9 40.7

  23. EFEKTIVNA DAVČNA STOPNJA POSREDNIH DAVKOV V EU27 (2007)

  24. UČINKI POENOTENJA DAVČNIH STOPENJ V EMU stopnja davek davek razlika stopnja davek davek razlika zdaj nov zdaj nov EMU 0.1348 3716 3716 0 BE 0.127 4017 4264 248 DE 0.126 3714 3975 260 EE 0.133 1573 1594 22 IR 0.133 5777 5856 79 GR 0.125 2538 2738 200 ES 0.117 2752 3171 419 FR 0.151 4474 3995 -479 IT 0.147 3825 3508 -317 CY 0.185 3756 2737 -1018 LU 0.124 9717 10566 849 MT 0.147 1960 1798 -162 NL 0.125 4348 4690 342 AT 0.140 4598 4428 -170 PT 0.145 2312 2150 -162 SI 0.145 2484 2310 -174 SK 0.110 1123 1377 254 FI 0.130 4430 4594 165

  25. PRERAZDELITEV V FISKALNI UNIJI davki plačila v delež plačila iz razlika razlika %BDP mil.€ EMU preb. EMU na preb mil. € mil. € mil. € € EMU 1216749 608376 100. 608376 Belgija 45293 22646 3.24 19733 -2914 -274 -0.87 Nemčija 326971 163486 25.1 152825 -10660 -130 -0.44 Estonija 2140 1070 0.41 2494 1424 1061 8.97 Irska 25565 12783 1.33 8110 -4673 -1070 -2.46 Grčija 30646 15323 3.42 20794 5471 489 2.41 Španija 142310 71155 13.7 83364 12209 272 1.16 Francija 254807 127404 19.5 118489 -8915 -140 -0.47 Italija 208300 104150 18.1 11030 46154 104 0.40 Ciper 2146 1073 0.24 1456 384 489 2.41 Luksemburg 5070 2535 0.15 891 -1643 -3425 -4.37 Malta 735 368 0.12 760 392 959 7.19 Nizozemska 76814 38407 5.00 30427 -7980 -487 -1.40 Avstrija 36757 18378 2.53 15421 -2957 -356 -1.08 Portugalska 22807 11403 3.24 19707 8304 783 4.91 Slovenija 4664 2332 0.62 3751 1419 703 4.10 Slovaška 7431 3715 1.65 10025 6310 1169 11.45 Finska 24298 12149 1.61 9825 -2324 -439 -1.29

  26. PRERAZDELITEV V FISKALNI UNIJI davki plačila v delež plačila iz razlikarazlika %BDP mrd€ EMU preb. EMU na preb mrd. € mrd. € mrd. € € EMU 1216 608 100. 608 Nemčija 326 163 25.1 152 -10.6 -130 -0.44 Estonija 2.14 1.07 0.41 2.49 1.42 1061 8.97 Španija 142 71 13.7 83.3 12. 272 1.16 Francija 254 127 19.5 118 -8.9 -140 -0.47 Luksemburg 5.07 2.53 0.15 0.89 -1.64 -3425 -4.37 Slovenija 4.66 2.33 0.62 3.75 1.42 703 4.10 Slovaška 7.43 3.71 1.65 1.00 .631 1169 11.45 Finska 2.43 1.21 1.61 0.98 -2.32 -439 -1.29

  27. PRERAZDELITVE V FISKALNI UNIJI EMU

More Related