Dolžnost lojalnega sodelovanja (nacionalnih sodišč) kot splošno načelo prava EU

1. Dolžnost lojalnega sodelovanja (nacionalnih sodišč) kot splošno načelo prava EU Matej Accetto Pravna fakulteta v Ljubljani, 5. 6. 2009

2. Sodni nadzor v pravnem redu EU

3. Odlike postopka po 226. členu • Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico. • Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.

4. Slabosti postopka po 226. členu • Obveščenost o kršitvah. • Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. • Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. • Ogrožena pravna varnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. • Izvršljivost sodb Sodišča – moč prisile.

5. Slabosti 226. člena Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. Ogrožena pravičnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. Izvršljivost sodb Sodišča. Odlike 234. člena: Nadzor posameznikov. Državna sodišča in državni pravniki. Ni političnih pomislekov zasebnih strank. Posameznikove pravice so zaščitene, sodno varstvo njegovih pravic. Avtoriteta domačih sodišč. Odpravljanje slabosti 226. člena

6. Slabosti 234. člena Vprašanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva – stroški, usposobljenost odvetnikov, vprašanje procesne legitimacije. Državna sodišča morajo biti pripravljena sodelovati. Odlike 226. člena: Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico. Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna. Slabosti 234. člena

7. Sodni nadzor v pravnem redu EU: sodelovanje SES in državnih sodišč 234. člen Sodišče je pristojnozapredhodnoodločanje o vprašanjihglede: a) razlagetepogodbe; b) veljavnosti in razlageaktovinstitucijSkupnosti in ECB; c) razlagestatutovorganov, ustanovljenih z aktomSveta, kolikorje v tehstatutih to predvideno. Kadar se takšnovprašanjepostavikateremukolisodiščudržavečlanice in če to sodiščemeni, da je trebagledevprašanjasprejetiodločitev, ki mu boomogočilaizrečisodbo, lahko to vprašanjepredloži v odločanjeSodišču. Kadar je takšnovprašanjepostavljeno v postopku, kitečepredsodiščemdržavečlanice, zoperodločitevkateregaponacionalnempravunipravnegasredstva, je to sodiščedolžnopredložitizadevoSodišču.

8. Sporne značilnosti postopka 234. člena • SES uradno posvetovalno telo, ne pritožbeno sodišče; a v resnici pogosto “odloči” v zadevi. • Kdo lahko naslovi vprašanja v predhodno odločanje? Nacionalna sodišča (courts or tribunals), kar Sodišče tolmači zelo široko – če le gre za organ, ki s prisilno močjo presoja pravna vprašanja in razsoja v sporih. • Obseg pristojnosti: formalno po besedilu člena razlaga PES in razlaga ter veljavnost aktov institucij, dejansko veliko širše. • Kdaj državno sodišče mora nasloviti vprašanje na Sodišče ES? Po besedilu člena, kadar se vprašanje postavi pred sodiščem zadnje stopnje, v praksi dosti bolj zapleteno…

9. Od teorije k praksi – težavna vprašanja sodne stvarnosti v DČ (1) Ali je odgovor na vprašanje prava Skupnosti potreben za oblikovanje sodbe? • Odločba US RS U-I-386/06-32: • 1. […] Pobudnik [… z]atrjuje tudi neskladje s 16. členom Direktive Sveta 92/43/EGS […] • 17. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje ZON z MKDIOZ in Ustavo ter zato razveljavilo Uredbo/05 ter Pravilnik, drugih očitkov pobudnika ni presojalo

10. Od teorije k praksi – težavna vprašanja sodne stvarnosti v DČ (2a) Kdaj je odgovor na vprašanje prava Skupnosti nedvoumen (doctrina acte clair)? • 283/81 CILFIT: • 16. Nazadnje, pravilna uporaba prava Skupnosti je lahko tako očitna, da ne dopušča nobenega prostora za kakršen koli upravičen dvom o načinu reševanja postavljenega vprašanja. Preden sklepamo, da gre za tak primer, mora biti nacionalno sodišče prepričano, da je zadeva enako očitna tudi za sodišča drugih držav članic in za Sodišče. Samo če so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko nacionalno sodišče opusti predložitev tega vprašanja Sodišču in ga reši v okviru lastne odgovornosti.

11. Od teorije k praksi – težavna vprašanja sodne stvarnosti v DČ (2b) Kdaj je odgovor na vprašanje prava Skupnosti nedvoumen (doctrina acte clair)? • Sodba VS RS I Up 365/2007: • “[…] V zvezi s prostim pretokom kapitala se je zato razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Ker so bile po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES glede prostega pretoka kapitala že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ni predložilo v predhodno odločitev. […]”

12. Od teorije k praksi – težavna vprašanja sodne stvarnosti v DČ (3) Kdo lahko ugotovi neveljavnost zakonodajnega akta Skupnosti? • 314/85 Foto-Frost: • 17. Ker člen 173 daje Sodišču izključno pristojnost za razveljavitev akta institucije Skupnosti, se zaradi skladnosti sistema zahteva, da je tudi v primeru, če se akt Skupnosti izpodbija pred nacionalnim sodiščem, za razveljavitev akta pristojno Sodišče.

13. Pripad novih zadev (SES)

14. Dolžina postopkov (SES)

15. Trajanje postopka predhodnega odločanja - ilustracija

16. Pogostost predhodnih napotil na SES

17. Pogostost predhodnih napotil na SES • Združeno kraljestvo: tradicionalno ni poznalo sodne presoje veljavnosti zakonodaje, nato zelo suverena uporaba doktrine acte clair. • Danska: tesna vezanost sodnikov na pravosodno ministrstvo, tesna vez prek Sodnega odbora, ki večinoma odsvetuje napotilo na SES, tudi doktrina acte clair. • Zakaj razlike? Vezanost na čezmejno trgovanje ali obliko demokratične ureditve?

18. Dolžnost lojalnega sodelovanja • Pogodbeni temelj – člen 10(1) PES: • Države članice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanjeobveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajšujejoizpolnjevanje nalog Skupnosti. • Razmah s sodno prakso Sodišča ES

19. Dolžnost lojalnega sodelovanja • Praktične posledice dolžnosti lojalnega sodelovanja: • 10. člen PES nacionalnim sodiščem nalaga dolžnost, a s tem tudi pravno moč. • Načela učinkovitosti, učinkovitega sodnega varstva in nacionalne procesne avtonomije: • če ni ustreznih postopkov po pravu Skupnosti, se uporabljajo nac. postopki v skladu z načelom enakovrednosti, če ne kršijo načela učinkovitosti.

20. Dolžnost lojalnega sodelovanja • Vrsta konkretnih dolžnosti za nac. sodišča: • dolžnost neuporabe neskladnega nac. pravila, ki bi poseglo v uporabo prava Skupnosti (106/77 Simmenthal) • dolžnost uporabe ali celo iznajdbe pristojnosti za zagotovitev sodnega varstva (C-213/89 Factortame) • dolžnost uporabe prava EU ex offo (C-312/93 Peterbroek) • dolžnost prisoditve odškodnine za kršitve DČ (C-6 in 9/90 Francovich) • dolžnost skladne razlage nac. prava s pravom EU (14/83 Von Colsonin C-106/89 Marleasing)

21. Dolžnost skladne razlage domačega prava • Razvoj: • 14/83 Von Colson: razlaga nacionalnega predpisa v skladu z (nejasno in pogojno) direktivo • C-106/89 Marleasing: dolžnost se razteza na vso nac. zakonodajo; treba jo je razlagati skladno, “kolikor je to mogoče”; horizontalen posreden učinek • 322/88 Grimaldi in C-165/91 Van Munster: zahteva se nanaša na vso zakonodajo ES (tudi priporočila) • C-105/03 Pupino: razširitev dolžnosti skladne razlage na 3. steber EU in okvirne sklepe • C-212/04 Adeneler: razlaga v skladu z namenom direktive potrebna tudi pred potekom roka za prenos

22. Dolžnost skladne razlage domačega prava • Omejitve: • 80/86 Kolpinghuis Nijmegen: dolžnost skladne razlage ne sme kršiti splošnih pravnih načel (zlasti pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti) • C-334/92 Wagner Miret: dolžnost skladne razlage ne more zahtevati razlage contra legem • 14/86 Pretore di Salo: ne sme pripeljati do poslabšanja kazenske odgovornosti posameznika • C-168/95 Arcaro: razlaga nepresene direktive ne sme poslabšati kazenske ogovornosti posameznika oziroma mu nalagati dodatnih obveznosti

23. Dolžnost skladne razlage domačega prava • Odločba US RS Up-2012/08-20: • 9. Člen 10 [PES] določa splošno obveznost držav, da spoštujejo pravo Evropske skupnosti in zagotavljajo njegovo izvajanje v skladu z načelom lojalnosti Skupnosti [… Zaradi pravnega učinka direktive] morajo sodišča od trenutka njene veljavnosti, ne glede na to, ali je rok za implementacijo že potekel ali ne, ko razlagajo nacionalno pravno normo, to razlagati, kolikor je to mogoče v skladu z namenom in besedilom direktive, zato da bi lahko direktiva dosegla želeni cilj. Nacionalne predpise je treba […] razlagati v skladu z namenom, ki ga določa pravo Evropske skupnosti (t.i. načelo lojalne razlage). […]

24. Dejanski primer: Crehan v. Inntrepreneur in drugi Sodno varstvo med državnim sodiščem in Sodiščem ES

25. Dramatis personae in ozadje Podjetje Inntrepreneur, ki je v začetku 90ih imelo v lasti več gostiln in pivnic ter jih oddajalo v najem. Podjetje Courage, ki je imelo leta 1990 19% tržni delež pri prodaji piva in s podjetjem Inntrepreneur sklenilo dogovor, da bodo najemniki pivnic slednjega morali kupovati pivo zgolj od podjetja Courage po vnaprej dogovorjenih cenah. Zakonca Crehan, ki sta po loterijskem zadetku ženinega brata leta 1991 s podjetjem Inntrepreneur sklenila 20-letno pogodbo za najem dveh pivnic, The Phoenix in The Cock Inn. Ker sta bila zakonca Crehan vezana na fiksne cene piva, nista mogla tekmovati s sosednjimi pivnicami, ki so lahko pivo kupovale po akcijsko znižanih cenah, zato sta morala leta 1993 z veliko finančno izgubo opustiti vodenje obeh pivnic.

26. Prva faza - Komisija Očitna spornost vezanega najema pivnice z obvezo kupovanja piva z vidika 81. člena PES. Sodišče ES je razsojalo o podobni ureditvi v Nemčiji (C-234/89Delimitis), kjer je izreklo, da je takšen dogovor protikonkurenčen, če (1) je novim ponudnikom otežen dostop na trg in če (2) konkretni dogovor pomembno prispeva k zaprtju trga. Komisija je odločala o podobnih dogovorih na angleškem trgu (Bass, Whitbread) in v odločbah, naslovljenih nanje, ugotovila, da je angleški trg oskrbe pivnic s pivom zaprt in da so dogovori v nasprotju s konkurenčnim pravom ES. Ko je Komisija presojala, ali bi enako storila tudi v primeru Inntrepreneurja ali pa bi prejel posamično izjemo, jo je ta obvestil o novi, ohlapnejši različici dogovorov, zato je ustavila prvotni postopek in podelila izjemo za novo shemo.

27. Druga faza – Sodišče ES Leta 1993 Courage toži Crehanova na plačilo zaostalega dolga iz naslova najema pivnice. Crehanova v nasprotni tožbi zahtevata odškodnino od podjetja Courage, saj naj bi škodo utrpela zaradi dogovora v nasprotju s konkurenčnim pravom Skupnosti. Po angleškem pravu stranka protipravnega sporazuma ne more zahtevati odškodnine od druge stranke takega sporazuma, postavi pa se vprašanje, ali je takšna odškodninska tožba možna po pravu Skupnosti – predhodno napotilo na Sodišče ES. C-453/99 Courage v. Crehan: Sodišče izreče, da v pravu Skupnosti načeloma ni ovir za to, da bi šibkejša stranka protipravnega sporazuma lahko zahtevala povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi tega sporazuma.

28. Tretja faza – Domača angleška sodišča brez SES 2003 - prvostopenjsko sodišče (sodnik Park): Ker ni bilo odločitve Komisije v tej zadevi, domače sodišče ni dolžno slediti sklepanju Komisije in mora samo presoditi, ali je bil angleški trg oskrbe pivnic zaprt za konkurenco; sodišče v nasprotju s Komisijo pravi, da ne. 2004 – pritožbeno sodišče: Prvostopenjski sodnik bi moral slediti izvedenski oceni Komisije na podlagi njenih večletnih izkušenj in je ne skušati nadomestiti s svojo. 2006 – Lordska zbornica: Ker ni nobenega trdnega pravila Skupnosti, da bi državno sodišče moralo slediti odločitvam Komisije v drugih zadevah, je prvostopenjski sodnik lahko sam presodil okoliščine in bil povsem v mejah svoje pristojnosti (in dolžnosti), ko je izoblikoval svojo sodbo o tem, ali je bil trg oskrbovanja pivnic zaprt za konkurenco.

29. Možni argumenti za: - sporno vprašanje dometa obveznosti spoštovanja odločitev Komisije, 10. člen PES; - naj potemtakem Sodišče ES v luči ugotovitev domačega sodišča o dejanskem stanju presodi o pravilnosti odločitve Komisije v zadevi Whitbread. Možni argumenti proti: - če ni jasne dolžnosti, da državno sodišče sledi odločitvam Komisije v drugih zadevah, potem je ocena Komisije le eno dokazno sredstvo več; - napotilo nesmiselno, ker bi SES moralo razsojati bodisi o drugih zadevah bodisi o dejanskem stanju, kar sodi v domeno državnih sodišč. Razprava: Bi morala Lordska zbornica vprašanje nasloviti na SES?