1 / 17

Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Nekaj iztočnic za razmislek o ugotavljanju kompleksnih dosežkov / rezultatov / izidov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah ter pri timski izvedbi pouka. Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ.

don
Télécharger la présentation

Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Nekaj iztočnic za razmislek o ugotavljanju kompleksnih dosežkov / rezultatov / izidov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah ter pri timski izvedbi pouka Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Izzivi • kompleksnost dosežkov (znotraj predmetov, medpredmetno): kaj pod tem pojmujemo, v kakšnem razmerju do težavnosti; • kako spremljamo, preverjamo, kdaj in kako ocenjujemo -izvedbene možnosti za preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov pri MP, KP in TP • kdaj ocenjevati ločeno pri posameznih predmetih, kdaj –če sploh – in kako ocenjevati v zvezi z ID dosežkom • ocenjevanje sodelovanja pri projektnem delu: da ali ne • ocenjevanje sodelovanja dijakov med seboj : da ali ne

  3. Na kaj mislimo s terminom “kompleksni dosežki” – kognitivno psihološka raven • Zmožnost ekspertov - znajo misliti in reševati probleme na osnovi bogatega “vsebinskega” znanja ne kot spiska nepovezanih dejstev pač pa povezano in organizirano okrog pomembnih konceptov na tak način, da podpira razumevanje in prenos v nove situacije (Bransford, 2001) • T.i.»globlje«/konceptualno razumevanje - transformira dejstva v »uporabno«, pripravno znanje; uporabnost znanja kot zmožnost razlagati si svet okrog sebe

  4. nadaljevanje: za eksperte je značilno, da • opažajo pomenljive vzorce informacij • vsebinsko znanje organizirano na načine, ki odsevajo globlje razumevanje • znanje ni zreducirano na izolirana dejstva, ampak odseva uporabnost: je »kondicionalizirano« glede na različne okoliščine • zmožnost fleksibilnega priklica pomembnih vidikov znanja • fleksibilnost v novih problemskih situacijah.

  5. nadaljevanje: učenje z razumevanjem poteka, če je zagotovljeno … • organiziranje in interpretiranje informacij na aktiven način, učenje z odkrivanjem in raziskovanjem • povezovanje med elementi znanja, razvijanje razlag in utemeljitev ter postavljanje novih vprašanj in problemov; • (re)konstruiranje teorij o tem, zakaj določene stvari delujejo tako, kot delujejo (Resnick, 1989)

  6. nadaljevanje:globinski pristop/učenje z vpogledom Tri stopnje vpogleda po Entwistlu (1994): • zapomnjevanje vsebine in spremljajočega okvira • vzpostavljanje lastne strukture ob razlagi/učbeniku • razvitje konceptualnega vpogleda na osnovi lastnega raziskovanja s pomočjo virov in drugih metod – globlji uvid - razvitje lastnih pojasnjevalnih struktur, kar vodi v doživljanje pomena, občutka povezanosti in celostnega vpogleda; zaupanje v lastno zmožnost pojasnjevanja idej drugim, uporabo znanja v različnih situacijah in vpogled v logiko celotne discipline, ne le v posamezne koncepte.

  7. … kompleksni dosežki – raven taksonomij • Kompleksna znanja: višje taksonomske st. (npr.Bloom), kompleksno mišljenje ter zahtevnejši miselni procesi/spretnosti /veščine (npr. po Marzanu: primerjanje, sklepanje, abstrahiranje, analiza perspektiv, raziskovanje in preiskovanje, konstruiranje teorij …) • Miselne navade: ustvarjalnost, avtoregulativnost, kritično mišljenje • Kompetence: npr. IKT, znanstvena pismenost, sporazumevalna zmožnost v različnih jezikih, okoljska zavest, medkulturna zmožnost, državljanske veščine…

  8. … kompleksni dosežki – izvedbena raven • dosežki na predmetni ravni-rezultat kompleksnega učnega procesa: - ki vključuje različne strategije, oblike in metode pouka - ki od dijakov zahteva veliko samostojne“obdelave”oz. procesiranja - in ki vodi k osvajanju znanj višjih taks. ravni, vključujoč različne miselne procese / veščine

  9. dosežki na nadpredmetni ravni - rezultat ID povezav (v MP, KP ter pri TP): ki pokažejo zmožnost dijakov za samostojno, fleksibilno, strokovno korektno in kreativno ID povezovanje znanj iz različnih področij in njihovo uporabo v konkretnih problemskih situacijah

  10. Interdisciplinarno povezovanje (Boix Mansilla, 2007); je proces, s katerim posamezniki in skupine integrirajo vsebine, koncepte, vpoglede in načine mišljenja dveh ali več disciplin, da bi omogočili razumevanje, ki presega meje posameznih disciplin; povezuje se lahko: informacije, ugotovitve, tehnike, orodja, perspektive, koncepte, teorije … dveh ali več disciplin, da bi: izpopolnili izdelke, pojasnili pojave, reševali probleme na načine, ki presegajo disciplinarni pristop

  11. Nadaljevanje: Interdisciplinarno razumevanje nekega koncepta je več kot izpostavljanje in zlaganje posameznih sestavin: • je integracija teh sestavin v kompleksno razlago; • je integriranje le-teh v smiselno zaokrožen in kompleksen prispevek z dodano vrednostjo.

  12. Nadaljevanje: kriteriji kakovostnega ID povezov. • učinkovita integracija različnih disciplin, • vključevanje raznolikih perspektiv in različnih »glasov«, • prisotnost kritičnega in logičnega mišljenja, • upoštevanje disciplinarnih standardov, • upoštevanje standardov pisanja, • izvirnost in kreativnost novega znanja ter • utemeljeno oz. podkrepljeno in poglobljeno delo.

  13. Medpredmetne in kurikularne povezave: samo ugotavljanje dosežkov ali tudi ocenjevanje? • smiselno UGOTAVLJATI doseganje VSEH načrtovanih rezultatov (ter spremljati proces njihovega doseganja) in podati POVRATNO INFORMACIJO • tudi ocenjevanja se v KP ne vnaprej ogibati, ker so v KP pomembna znanja in priložnosti za izkazovanje močnih področij • ocenjevati pa le doseganje tistih ciljev (splošnih in operativnih), ki so predpisani z UN

  14. nadaljevanje • zato interdisciplinarnih (ID) dosežkov - ker presegajo predmetne cilje - ne bi smeli ocenjevati samih po sebi • posredno možnost za to: če pri ID dosežku ocenjujemo prispevke predmetov, vezane na predpisane cilje, ki so pomembno prispevali k ID dosežku; v tem primeru ne ocenjujemo interdisciplinarnosti, pač pa predmetne prispevke

  15. nadaljevanje: • ne kaže pa ocenjevati vseh dosežkov: 1. kar ni z operativnimi ali splošnimi cilji/rezultati predvideno v UN 2. nekaterih najbolj občutljivih dosežkov, neposredno vezanih na odnos, stališča, vrednote in ravnanja (kar pa ne pomeni, da jih ne zaznavamo oz. spremljamo in ugotavljamo) • s tem, da vseh dosežkov ne ocenjujemo, dajemo pa o njih povratno informacijo, skrbimo za preseganje obstoječe prakse ocenjevanja kot pogojevanja in prispevamo k večji avtoregulativnosti učencev

  16. Ad “odnosna” znanja • vsebinsko znanje lahko ocenimo, a ni zadosten pogoj za izkazovanje (npr.ozaveščenega) odnosa (do okolja); • stališča o tem so zasebna odločitev (ali pa floskula), ki ne sme biti predmet ocenjevanja; lahko so vključena v proces, v dosežek, a ne sama po sebi kot predmet ocenjevanja • argumentiranje oz. utemeljevanje stališč in ravnanj je mogoče ocenjevati tako z vidika kakovosti same veščine argumentiranja kot z vidika vsebine, vendar lahko argumentiranje ocenjujemo le, če je cilj v UN; vendar pa tudi argumentiranje še ne izčrpa v celoti odnosa;

  17. ravnanj ne smemo ocenjevati, ker so zasebna odločitev; lahko pa jih spremljamo, npr. preko portfolija, kot podlago za razpravo ali refleksijo, ne oceno • če bi neki zaključki ali izdelki (povezani s cilji predmeta/predmetov), kot nujni sestavni element vključevali tudi ta ravnanja, potem pa bi posredno »nagradili« tudi udejanjanje • v ocenjevanje (npr. v okviru esejev, debat, okroglih miz) ne kaže dajati provokativnih tem, ki bi utegnile izzvati sovražni govor oz. stališča ali pa koga raniti.

More Related