340 likes | 575 Vues
Funkcije proteinov. Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen ...) Kontraktilni proteini Membranski proteini, vključeni v transport molekul/ionov preko membrane
E N D
Funkcije proteinov • Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) • Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) • Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen ...) • Kontraktilni proteini • Membranski proteini, vključeni v transport molekul/ionov preko membrane • Proteini, vključeni v prenos signala (receptorji, G-proteini, kinaze ...) • Obramba pred tujki/invazivnimi organizmi (Ig) • Kataliza biokemijskih reakcij (encimi)
Procesi, ki uravnavajo koncentracijo proteina v celici Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005
Nukleosom - osnovna enota kromatina evkariontske celice • nukleosom, sestavljen iz histonov in prostega dela • DNA (200 bp) • proteinsko jedro (8 histonov: 2 kopiji H2A, H2B, H3, H4) • je ovito s segmentom DNA (~146 bp) Organizacija DNA v jedru evkariontske celice (a) nukleosome povezuje prosta DNA (b) slika nukleosomov z elektronsko mikroskopijo
Histoni – majhni bazični proteini v jedru • V vseh evkariontskih celicah 5 različnih vrst - H1, H2, H3, H4, H5 • Histoni so dobro ohranjeni med različnimi vrstami (npr. izmed 102 ak H2 se med grahom in kravo razlikujeta le 2 ak) • Mr od 11 000 do 21 000 • ~1/4 bazičnih ak Arg in Lys • Različno stanje kromatina → histoni se posttranslacijsko modificirajo (metiliranje, ADP-riboziliranje, fosforiliranje, glikoziliranje, acetiliranje – spremeni se naboj, oblika ...) → modifikacija pogojuje trenutne zahteve glede izražanja genov
Vrste in lastnosti histonov Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005
Spremembe na kromosomu (remodelling of chromosome) med procesom transkripcije • Na mestu transkripcije pride do različnih sprememb v strukturi kromatina • Pozitivno uravnavanje je bolj pogosto kot negativno – aktivirajoči transkripcijski faktorji • Transkripcija in translacija sta prostorsko in časovno ločeni v evkariontski celici
Struktura DNA (Watson&Crick) baze fosfor deoksiriboze in kisiki fosfatov Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005
DNA-vezavni proteini omogočijo nastanek kompleksa, ki sproži transkripcijo DNA-vezavni proteini (transaktivatorji)
Atomske skupine na molekuli DNA, ki so primerne za vezavo proteinov T-A A-T G-C C-G
Donorska in akceptorska mesta za H-vezi v interakciji DNA-ligand a b a, prikaz vodikovih vezi v baznih parov T-A in C-G v dvojni vijačnici DNA b, shema molekule DNA z atomi v veliki in v mali brazdi, ki lahko tvorijo vodikove vezi s proteini (npr. transkripcijskimi faktorji)
Mesta na DNA Navzgor / zgornje področje Navzdol / spodnje področje regulatorni del • strukturni gen • zaprt • odprt → izražanje gena/transkripcija
Dimerizacija DNA-vezavnih proteinov Po vezavi signale molekule na DNA-vezavni protein se le-ta konformacijsko spremeni in dimerizira – odpre se njegovo vezavno mesto za DNA
Dimerizacija transkripcijskega faktorja omogoča trdnejšo vezavo na DNA- stabilizacija proteinske molekule z dimerizacijo
Kombinacije DNA-vezavnih proteinov homodimeri heterodimeri 3 različni vezavni proteini → 9 specifičnih vezavnih mest ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 35 000-45 000 človeških genov znanih, od tega ~1000 transkripcijskih faktrojev za
DNA-vezavni proteini uravnavajo sintezo RNA • več vrst DNA-vezavnih proteinov • vežejo se na DNA na specifična regulatorna mesta (<10 nukleotidov) in s tem uravnavajo ekspresijo genov • proteini se vežejo na DNA s šibkimi interakcijami • vsebujejo nekaj značilnih supersekundarnih struktur: Zn-prsti, vijačnica-zavoj-vijačnica, levcinska zadrga, vijačnica-zanka-vijačnica, • nahajajo se v vseh kraljestvih živega sveta
DNA-vezavni protein: Zn prsti Shematični prikaz domen DNA-vezavnega proteina histidin cistein
Primer DNA-vezavnega proteina: vezava estrogenskega receptorja (dimera) na DNA
Receptorji iz družine steroidnih receptorjevv človeškem telesu
DNA-vezavni protein vijačnica-zavoj-vijačnica se prilega v veliko brazdo, ostale vijačnice pomagajo ohranjati protein na pravem mestu na DNA
Vijačnica-zavoj-vijačnica (a) in tetramer heliks-obrat-heliks (b) Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005
Model levcinske zadrge Pogled s strani Pogled v prerezu • Ak zaporedje v levcinski zadrgi -Leu-(X)6-Leu-(X)6-Leu(X)6-Leu- • (vsaka 7. ak je levcin) • Leu povezan z Leu sosednje vijačnice - 2 prilegajoči se α-vijačnici • strukturo vzdržujejo hidrofobne interakcije
Model DNA vezavnega proteina heliks-zanka-heliks (dimer) Interakcija DNA-protein (heliks-zanka-heliks)→ ekspresija gena