1 / 38

OBRAVNAVA OTROKA Z MOTNJO HRANJENJA

OBRAVNAVA OTROKA Z MOTNJO HRANJENJA. Pripravila: Katja Dejak Gornik Mentor: dr. Marija Anderluh. Š.U., rojena l.1999. Nov 2012 prihaja v ambulanto 13-letna U. zaradi težav s hranjenjem. FA: bp

eithne
Télécharger la présentation

OBRAVNAVA OTROKA Z MOTNJO HRANJENJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. OBRAVNAVA OTROKA Z MOTNJO HRANJENJA Pripravila: Katja Dejak Gornik Mentor: dr. Marija Anderluh

  2. Š.U., rojena l.1999 Nov 2012 prihaja v ambulanto 13-letna U. zaradi težav s hranjenjem. FA: bp OA: 2.nosečnost, ki je potekala bp, rojena ob roku, PT 2800g, PD 48cm, dojena do 9 meseca, razvoj potekal normalno pri 11 mesecih vnetje sečil (hospitalizirana), sicer zdrava SA: Mama opaža, da dekle od poletja manj je, težave so izrazitejše zadnje 2 meseca. Pred 3 leti je nehala jesti sladkarije, sedaj opušča bel kruh in sadje, zmanjšuje količine vseh obrokov, hitro postane sita, pije manj. V šoli je opustila malico, ukinila prigrizke. Začela je gledati na kalorije. Bruhala ni. Ukvarja se s twirlingom, sodeluje pri mažoretkah. Telesno je aktivna 2-3h dnevno 5x tedensko. Deklica je družabna, priljubljena, nasmejana, zadnje čase jokava, razdražljiva in slabo razpoložena. V šoli ji gre dobro (pdb-odl).

  3. SA: Dekle pove, da se je sama odločila, da bo začela hujšati, da jo je strah, da bi se zredila, ker je bila kot otrok bolj debela. Tudi počuti se debelejšo od sovrstnic. Opaža, da jo bolj zebe, da pri treningih nima več moči, je bolj zaprta, spi dobro. Drugih težav nima, je zdrava. S sošolkami se dobro razume. Doma se več kregajo, pred tem so se dobro razumeli. Menstruacije še nima. Status: TT 30,7 kg (2 kg pod 3.P), TV 147,5cm (10.P), BMI 13,9 (pod 3.P), srčna fr. 75/min, somatski status v mejah normale.

  4. IZVIDI ZD: hemogram, CRP, ionogram z jetrnimi testi bp PeK: nivo Fe, TIBC, UIBC, proteini, albumini, urin, selen bp, rahlo nižje vrednosti Zn (8,9) DXA (dec 12) - osteopenija, svetovana uvedba CaCO3 2x0,5 g in Plivit D3 5 gtts ter postopno večanje TT

  5. POTEK ZDRAVLJENJA Ambulantniposkuszdravljenja: popolnaprekinitevdodatnihtelesnihaktivnosti + postopnavzpostavitevprimernegahranjenja (mama nabolniškoza 2 tedna) Telesnatežaskoziobdobje 10 mesecevleponapredovala, ITMdoseže 10.P zastarost, takrat ponovnopostopnovzpostavljenatelesnaaktivnost

  6. POTEK ZDRAVLJENJA DXA (dec 13) - močno izboljšanje, kostna gostota v normalnem območju, vzdržuje naj TT 44-45 kg dobiva naj CaCO3 2x0,5g, Plivit D3 5 gtts dnevno Na naslednjihkontrolahčez 3 mesece: težaostajaista, ITMspetpada (3.P), menarhšeni. Izbrana zdravnica to pripiše športni aktivnosti – številne športnice nimajo menstruacij

  7. P.H., rojena l. 2001 V začetku leta 2014 sprejeta 12-letna H. zaradi težav s hranjenjem. FA: Mama rahlo prekomerno prehranjena, hujša že vse življenje OA: 2. nosečnost, ki je potekala bp, razvoj bp op. žrelnice pri 4 l SA: Deklica pove, da so se težave začele, ko je bila stara 8 let. Mama je šla študirat in takrat je bila naenkrat veliko sama. Ker je imel bratec težave v šoli in so starši zaradi tega imeli še dodatno breme, se je odločila, da se bo ona pridno učila. Poleg šole je hodila še v glasbeno šolo, na balet, na gimnastiko in povsod je hotela biti najboljša.

  8. P.H., rojena l. 2001 Starši povedo, da je v 3. razredu je imela največ kilogramov v celem razredu (ITM 24, nad 97.P). Večkrat so se pogovarjali o tem, da bi morala shujšati, tudi mama sama je hujšala. Deklica je takrat prvič začela manj jesti in preko poletja zgubila 5 kg (ITM 19, 85.P). Od takrat je dalje je imela še nekaj nihljajev telesne teže: začela je normalno jesti, teža ji je narasla, ko je bila pod stresom, je ponovno hujšala. Ob hujšanju je dobila pohvalo s strani staršev in prijateljic, kako dobro izgleda. Ob tem je postala razdražljiva, vzkipljiva in manj družabna. Vmes je starše že skrbelo, da je morda presuha, zato so poostrili nadzor pri obrokih in se jim je zdelo, da so se stvari popravile.

  9. V šoli je bila od 1. do 3. razreda povprečna, ne zelo vestna, v 4. razredu je postala za šolo vse bolj zavzeta, sedaj v 5. pa je zacvetela. Starši so opazili, da se ne odtrga od dela za šolo. Šele med počitnicami so opazili, da zelo malo je, prehranjuje se zelo počasi in poje samo tisto, kar mora. Telesna teža je bila še vedno ista kot v 3. razredu (zdaj TV 151 cm, TT 34kg, ITM 15, 3.P). Sicer se jim je zdelo, da se je dobro počutila. Pri izbranem zdravniku so dobili napotitev k psihologu, ki pa ni bil uspešen pri reševanju težav. Med naslednjimi počitnicami je punca še manj jedla in takrat so prišli na obravnavo k pedopsihiatru. Deklica potrdi občutkestrahu pred hrano, debelostjo, gnusa do sebe, socialneizolacije. Status: Ob pregledu v prisilni drži kot katatona, upočasnjena, nesproščena, čustveno neizrazna, depresivna. Razenhudepodhranjenostibrezodstopov v somatskemstatusu. Prisotna primarna amenoreja.

  10. MOTNJE HRANJENJA • 2- 4% mlajše populacije žensk = 3. najpogostejša kronična bolezen deklet • 5 - 10% posameznikov z motnjo hranjenja je moških (pred 13. letom je delež fantov četrtina) • število primerov narašča • pojavljajo se vse bolj zgodaj

  11. RAZISKAVA • polovica 9-10 letnic izraža željo, da bi shujšala • tretjina 10-14 letnih trenutno hujša • pri četrtini 11-13 letnicah prisotno problematično hranjenje

  12. KLASIFIKACIJA – DSM-V (maj 2013) • BINGE EATING DISORDER • ANOREXIA NERVOSA - Restrikcija vnosa energije, ki vodi v pomembno znižanje telesne teže - Intenziven strah pred pridobivanjem telesne teže oz način vedenja, ki onemogoča normalno pridobivanje telesne teže - Motnja doživljanja podobe telesa oz. telesne teže in negativen vpliv na samopodobo ali perzistentna motnja prepoznavanja resnosti ogroženosti zaradi nizke telesne teže • BULIMIA NERVOSA • PICA • RUMINATION DISORDER • AVOIDANT/RESTRICTIVE FOOD INTAKE DISORDER • OTHER SPECIFIED FEEDING OR EATING DISORDER • UNSPECIFIED FEEDING OR EATING DISORDER

  13. ETIOLOGIJA • vloga dednosti • dejavniki okolja Motnja hranjenja se razvije ob neugodnem seštevku več dejavnikov tveganja pri posamezniku, ki je zaradi svoje dedne zasnove bolj dovzeten za razvojne motnje.

  14. SIMPTOMATIKA Zgodaj: • količinsko omejevanje vnosa hrane • mladostnik odklanja vse več vrst hrane • pretirana telesna dejavnost

  15. SIMPTOMATIKA – mlajši! • izguba teže ni nujno izrazita - lahko le nenapredovanje v telesni teži ali zastoj v rasti • znake zanikajo ali jih ne prepoznajo, izgubo teka pripisujejo prehodnim želodčnim težavam, pogost je preplet somatskih težav in motnje hranjenja • netipični tudi psihopatološki simptomi: hrani se ne izogibajo zaradi želje po hujšanju ali zaradi nezadovoljstva s telesom; ni jih strah hrane ali normalne telesne teže • spremembe v vedenju • v primerjavi s starejšimi opazen večji padec telesne teže v času postavitve diagnoze • pogostejši simptomi podhranjenosti (hipotermija, hipotenzija, bradikardija) • višja stopnja sprejemov v bolnico • višji delež dečkov (četrtina)

  16. PRI OCENI • se ne smemo zadovoljiti z zanikanjem težav s strani mladostnika, ampak se moramo opreti na opazovanja staršev • če na morebitno motnjo hranjenja otroka opozorijo starši, potem je prisotnost te motnje zelo verjetna • pomembnapodrobnaocenanačinahranjenja, percentilnihkrivuljvišine, teže in ITM • pomembna ocena širšega delovanja otroka in družine

  17. ZAČETNA OBRAVNAVA • telesni in prehranski status • oceno ogroženosti • osnovno psiho-socialno eksploracijo • postavitev diagnoze To lahko opravimo na primarnem nivoju ali otroka napotimo k subspecialistu endokrinologu ali pedopsihiatru

  18. Psihični status: • prisotnost strahu pred normalno tel. težo • zaskrbljenost v zvezi s telesno težo • pretirana telesna dejavnost • prisotne druge duševne motnje • ocena vključevanja in delovanja posameznika v družinskem okolju, v šoli, med vrstniki • kajenje, jemanje drog, drugih snovi, ki bi pripomogle k uravnavanju telesne teže • prisotnost samomorilnih misli (ogroženost zaradi samomora je 50x višja), samopoškodovalnega vedenja

  19. Preiskave • anamneza in status • elektroliti (Ca in Mg) • krvni sladkor • jetrni testi • ščitnični hormoni • urin • dodatne preiskave so potrebne: • merjenje kostne gostote – amenoreja traja več kot 6-12 mesecev • EKG - simptomi prizadetosti srca, elektrolitske motnje, huda izguba telesne teže, izrazito bruhanje ali zloraba odvajal • osnovne krvne preiskave so lahko dolgo časa v mejah normale – ne smemo čakati!

  20. ZDRAVLJENJE • Blažja oblika (brez drugih telesnih/duševnih znakov) – na primarnem nivoju s pomočjo dietetika in strokovnjaka s področje duševnega zdravja • mlajše bolnice s predmenarhalno obliko motenj hranjenja potrebujejo dodatno diagnostično opredelitev ter pomoč v okviru specializiranih programov

  21. ZDRAVLJENJE • specializirani programi • multidisciplinarni pristop • restitucija telesne teže • motivacijske tehnike, kognitivno – vedenjske metode • skupinska in družinska psihoterapija • pri pridruženi motnji je nujni del zdravljenja tudi zdravljenje z zdravili

  22. HOSPITALNA OBRAVNAVA Tri faze: 1. postavitev diagnoze, motivacija za zdravljenje, nujno medicinsko zdravljenje – nadzor pri obrokih, počitku, odvajanju, gibanju. Dokler ne dosežemo osnovnega sodelovanja je psihoterapija omejena na kratke podporne in motivacijske pogovore ter seznanjanje bolnika s posledicami bolezni. 2. individualni program restitucije telesne teže, dogovor, sestava jedilnika, tedenski sestanki – pomemben proces eksternalizacije problema. 3. ko zdravje ni več ogroženo in je vzpostavljeno ustrezno prehranjevanje in sodelovanje – individualna in skupinska obravnava. Nato sledi vzdrževanje sprememb vedenja – otrok je obravnavan ambulantno.

  23. PROGNOZA • uspešnost zdravljenja je večja v zgodnjem poteku motnje hranjenja • ugodnejša v obdobju adolescence: z razvojem učinkovitih terapevtskih strategij, ki temeljijo na vključenosti družine, se je stopnja ozdravitve povzpela na 70% po 12 mesecih in 90% v petih letih po začetku zdravljenja; velikokrat problem motiviranosti za zdravljenje • pri odraslih je slaba: manj kot 50% jih ozdravi v petih letih od postavljene diagnoze. V več kot tretjini primerov se razvije kronična oblika bolezni, ki je povezana s hudo psihosocialno prizadetostjo, socialno osamitvijo in nizko kakovostjo življenja - nižja od kakovosti življenja kroničnih srčnih bolnikov, ki čakajo na operativni poseg

  24. PROGNOZA • anoreksija ima visoko obolevnost: do 20% smrtnost, ki se z vsakih dodanim letom opazovanja zviša za 1% – v polovici primerov je smrtnost zaradi telesnih zapletov, v polovici primerov pa zaradi samomora • Nezdravljene motnje hranjenja v obdobju adolescence puščajo dolgotrajne neugodne posledice na telesno in duševno zdravje – na proces primarne mineralizacije kosti (nedosežena izhodiščna pričakovana kostna masa ob vstopu v odraslost), zaostanek v rasti, strukturne spremembe možganov, ki so le delno reverzibilne, zaustavljen psihosocialni razvoj z dolgotrajnimi in pervazivnimi posledicami, okvare reproduktivnega sistema, invalidnost

  25. LITERATURA • Izbrana poglavja iz pediatrije: Marija Anderluh, Mojca Brecelj Kobe, Zgodnje odkrivanje in obravnava motenj hranjenja Mojca Brecelj Kobe, VedranaĐurašin, Maja Kranjc, Marija Anderluh, Obravnava otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja na Pediatrični kliniki v Ljubljani • https://www.eatingdisorders.org.au/eating-disorders/classifying-eating-disorders/dsm-5 • http://www.dsm5.org/documents/eating%20disorders%20fact%20sheet.pdf • www.uptodate.com

  26. HVALA ZA VAŠO POZORNOST!

  27. ANOREXIA NERVOSA • Persistentrestrictionofenergyintakeleading to significantlylowbodyweight (in contextofwhat is minimallyexpectedfor age, sex, developmentaltrajectory, andphysicalhealth) • Eitheranintensefearofgainingweight or ofbecomingfat, or persistentbehaviourthatinterfereswithweightgain (eventhoughsignificantlylowweight). • Disturbance in theway one's bodyweight or shape is experienced, undue influence ofbodyshapeandweight on self-evaluation, or persistentlackofrecognitionoftheseriousnessofthecurrentlowbodyweight. Subtypes:RestrictingtypeBinge-eating/purgingtype

  28. BULIMIA NERVOSA • Recurrent episodes of binge eating. An episode of binge eating is characterised by both of the following: • Eating, in a discrete period of time (e.g. within any 2-hour period), an amount of food that is definitely larger than most people would eat during a similar period of time and under similar circumstances. • A sense of lack of control over eating during the episode (e.g. a feeling that one cannot stop eating or control what or how much one is eating). • Recurrent inappropriate compensatory behaviour in order to prevent weight gain, such as self-induced vomiting, misuse of laxatives, diuretics, or other medications, fasting, or excessive exercise. • The binge eating and inappropriate compensatory behaviours both occur, on average, at least once a week for three months. • Self-evaluation is unduly influenced by body shape and weight. • The disturbance does not occur exclusively during episodes of Anorexia Nervosa.

  29. BINGE EATING DISORDER • Recurrent episodes of binge eating. An episode of binge eating is characterised by both of the following: • Eating, in a discrete period of time (e.g. within any 2-hour period), an amount of food that is definitely larger than most people would eat during a similar period of time and under similar circumstances. • A sense of lack of control over eating during the episode (e.g. a feeling that one cannot stop eating or control what or how much one is eating). • The binge eating episodes are associated with three or more of the following: • eating much more rapidly than normal • eating until feeling uncomfortably full • eating large amounts of food when not feeling physically hungry • eating alone because of feeling embarrassed by how much one is eating • feeling disgusted with oneself, depressed or very guilty afterward

  30. BINGE EATING DISORDER • Marked distress regarding binge eating is present • Binge eating occurs, on average, at least once a week for three months • Binge eating not associated with the recurrent use of inappropriate compensatory behaviours as in Bulimia Nervosa and does not occur exclusively during the course of Bulimia Nervosa, or Anorexia Nervosa methods to compensate for overeating, such as self-induced vomiting. • Note: Binge Eating Disorder is less common but much more severe than overeating. Binge Eating Disorder is associated with more subjective distress regarding the eating behaviour, and commonly other co-occurring psychological problems.

  31. PICA • Persistent eating of non-nutritive substances for a period of at least one month. • The eating of non-nutritive substances is inappropriate to the developmental level of the individual. • The eating behaviour is not part of a culturally supported or socially normative practice. • If occurring in the presence of another mental disorder (e.g. autistic spectrum  disorder), or during a medical condition (e.g. pregnancy), it is severe enough to warrant independent clinical attention. • Note: Pica often occurs with other mental health disorders associated with impaired functioning.

  32. RUMINATION DISORDER • Repeated regurgitation of food for a period of at least one month Regurgitated food may be re-chewed, re-swallowed, or spit out. • The repeated regurgitation is not due to a medication condition (e.g. gastrointestinal condition). • The behaviour does not occur exclusively in the course of Anorexia Nervosa, Bulimia Nervosa, BED, or Avoidant/Restrictive Food Intake disorder. • If occurring in the presence of another mental disorder (e.g. intellectual developmental disorder), it is severe enough to warrant independent clinical attention.

  33. AVOIDANT/RESTRICTIVE FOOD INTAKE DISORDER (ARFID) • An Eating or Feeding disturbance as manifested by persistent failure to meet appropriate nutritional and/or energy needs associated with one (or more) of the following: • Significant loss of weight (or failure to achieve expected weight gain or faltering growth in children). • Significant nutritional deficiency • Dependence on enteral feeding or oral nutritional supplements • Marked interference with psychosocial functioning • The behavior is not better explained by lack of available food or by an associated culturally sanctioned practice. • The behavior does not occur exclusively during the course of anorexia nervosa or bulimia nervosa, and there is no evidence of a disturbance in the way one’s body weight or shape is experienced. • The eating disturbance is not attributed to a medical condition, or better explained by another mental health disorder. When is does occur in the presence of another condition/disorder, the behavior exceeds what is usually associated, and warrants additional clinical attention.

  34. OTHER SPECIFIED FEEDING OR EATING DISORDER (OSFED) • Person must present with a feeding or eating behaviours that cause clinically significant distress and impairment in areas of functioning, but do not meet the full criteria for any of the other feeding and eating disorders. • A diagnosis might then be allocated that specifies a specific reason why the presentation does not meet the specifics of another disorder (e.g. Bulimia Nervosa- low frequency).

  35. OTHER SPECIFIED FEEDING OR EATING DISORDER (OSFED) • Atypical Anorexia Nervosa: All criteria are met, except despite significant weight loss, the individual’s weight is within or above the normal range. • Binge Eating Disorder (of low frequency and/or limited duration): All of the criteria for BED are met, except at a lower frequency and/or for less than three months. • Bulimia Nervosa (of low frequency and/or limited duration): All of the criteria for Bulimia Nervosa are met, except that the binge eating and inappropriate compensatory behaviour occurs at a lower frequency and/or for less than three months. • Purging Disorder: Recurrent purging behaviour to influence weight or shape in the absence of binge eating • Night Eating Syndrome: Recurrent episodes of night eating. Eating after awakening from sleep, or by excessive food consumption after the evening meal. The behavior is not better explained by environmental influences or social norms. The behavior causes significant distress/impairment. The behavior is not better explained by another mental health disorder (e.g. BED).

  36. UNSPECIFIED FEEDING OR EATING DISORDER (UFED) • Where behaviours cause clinically significant distress/impairment of functioning, but do not meet the full criteria of any of the Feeding or Eating Disorder criteria. This category may be used by clinicians where a clinician chooses not to specify why criteria are not met, including presentations where there may be insufficient information to make a more specific diagnosis (e.g. in emergency room settings).

  37. KAJ IŠČEMO? • dehidriracija – ALO, KVS šok, elektrolitske motnje, okvara ledvičnih tubulov • ortostatskahipotenzija, šibek periferni krvni obtok, omotičnost, vrtoglavica, sinkopa • sinusna bradikardija, podaljšana QT doba, nizkovoltažni odvodi v EKG, sistolna/diastolna disfunkcija z zmanjšano sposobnostjo za obremenitve, motnje ritma • upočasnjeno praznenje želodca • zaprtje • bolečine za prsnico • manjša kostna gostota, stresni zlomi • anemija • amenoreja, povišan nivo kortizola, hipotiroza, povišane bazalne vrednosti rastnega hormona ob hkratni znižani vrednosti rastnih faktorjev, parcialni diabetes insipidus

More Related