Download
slide1 n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
PROJEKTNI PROTOKOL: PowerPoint Presentation
Download Presentation
PROJEKTNI PROTOKOL:

PROJEKTNI PROTOKOL:

118 Vues Download Presentation
Télécharger la présentation

PROJEKTNI PROTOKOL:

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Ministrstvo za zdravje RSIZOBRAŽEVALNI (TRENING) PROGRAM – ANALIZE PRITISKOV IN VPLIVOV KEMIKALIJ NA ZDRAVJE IN OKOLJEOCENA TVEGANJAIzvajalec:Zavod za zdravstveno varstvo Nova GoricaŠTUDIJSKI PRIMER:SPREMLJANJE VPLIVOV DEJAVNIKOV IZ OKOLJA NA NEKATERE VIRE PITNE VODE NA GORIŠKEM IN POSLEDIČNIH VPLIVOV NA ZDRAVJE LJUDI Vodja projektnega tima: doc. dr. Marko Vudrag, dr.med.; Raziskovalec in laboratorijski analitik: Jasna Koglot, univ.dipl.kem.;Sodelavci enote za Higieno ZZVNG.

  2. PROJEKTNI PROTOKOL: 1) UVOD 2) PREDMET PREUČEVANJA ozadje in glavni cilj bazične informacije 3) DOSTOPNI PODATKI 4) OCENA TVEGANJA – 1. NIVO S CILJI izhodiščni in konkretni podatki prenos znanja…. izbira najprimernejših metod 5) MODEL ZA OCENO TVEGANJA 6) OCENA TVEGANJA – 2. NIVO S CILJI možni primeri… ocene ekspozicije in določitev tveganj 7) ZAKLJUČKIpričakovane vrednosti predlaganega projekta z možnostmi konkretnih ukrepov… rezultati: podlaga pri oblikovanju in izvajanju razvojnih politik javnega interesa. 8) MOREBITNI DODATNI PREDLOGI zdravstveno – ekološka baza podatkov (razvoj že obstoječega GIS sistema); predlog lokalnih akcijskih planov za okolje in zdravje (LEHAP). 9) REFERENCE

  3. 1. UVOD Cilje projekta je mogoče razdeliti na sledeče točke: ·Pridobiti podatke o stopnji obremenitve pitnih in rečnih vod in sedimentov z izbranimi polutanti; ·V primeru ugotovitve neugodnih stopenj obremenitve skušati odkriti morebitne povezave med stanjem onesnaženosti okolja in zdravjem ljudi z evalvacijo podatkov o zdravstvenem stanju prebivalcev Severno Primorske regije iz obstoječih baz podatkov; ·Implementirati znanja s področja analize pritiskov in vplivov kemikalij na zdravje in okolje; ·Po možnosti implementirati konkretno metodologijo za identifikacijo tveganj z uporabo enega izmed znanih modelov; ·Izbrati, če bo potrebno, najprimernejše konkretne ukrepe in načine za zmanjševanje tveganj.

  4. 2. PREDMET PREUČEVANJA

  5. 3. MATERIALI IN METODE TER DOSTOPNI PODATKI Vsi planirani vzorci so bili odvzeti v skladu z mednarodnimi ISO standardi (ISO 5667 – 5:1991) ter obdelani in analizirani po ustreznih – večinoma tudi po akreditiranih ISO metodah za testiranje Vse skupaj je bilo odvzetih: • deset (10) vzorcev vodovodnih pitnih vod, pri katerih smo opravili kemične analize v obsegu od treh (3) do šestih (6) različnih parametrov; • štirje (4) vzorci rečnih vod, pri katerih smo opravili kemične analize v obsegu od dveh (2) do petih (5) različnih parametrov; • devet (9) vzorcev rečnih sedimentov, pri katerih smo opravili kemične analize v obsegu od dveh (2) do petih (5) različnih parametrov; • sedem (7) vzorcev filtrskih peskov iz nekaterih vodovodnih sistemov, pri katerih smo opravili kemične analize v obsegu petih (5) različnih parametrov.

  6. 4. REZULTATI Z DISKUSIJO (a) IN OCENO TVEGANJA (b) • (a)Iz analiz je razvidno, da so: • - koncentracije težkih kovin v pitni in rečni vodi precej nizke; • - nekoliko večje v sedimentih in filtrskih peskih; • - koncentracije večinoma v območju pod mejo zaznavnosti; • - koncentracije mineralnih olj- ravno tako nizke. • Iz dostopnih podatkov iz preteklih desetletij je možno sklepati: • - takrat so bile koncentracije kovin veliko višje; • sedanji rezultati–stanje voda (in pitne vode) je danes veliko • boljše. • V primeru treh vodovodov (Grgar, Močila in Mrzlek - ki imajo dezinfekcijo s kloriranjem): • ugotavljamo prisotnost trihalometanov v pitni vodi-vsote THM • ne presegajo MDK (100 µg/l).

  7. (b) OCENA TVEGANJA (RISK ASSESSMENT ) Risk assessment, prvič: za nevarne snovi je potrebno definiratisprejemljiv dnevni vnos (ADI, acceptable daily intake) ali referenčna doza (RfD - je tista vnešena doza, ki je še vedno brez škodljivih učinkov); Risk assessment, drugič: zaporedje korakov oz. temeljni znanstveni algoritem, ki nam omogoči: • 1. določitev meje varnosti (MOS - margin of safety); • 2. opredelitev tveganja; • 3. oceno izpostavljenosti.

  8. (b)1. DOLOČITEVMEJE VARNOSTI (MOS - margin of safety) • Prvi korak:identifikacija tveganjaoz. opredelitev toksičnih lastnosti neke snovi (identifikacija kritičnega učinka). To pomeni opisati odnos med dozo in učinkom do te mere, da lahko opredelimo - določimo nivo vpliva neke snovi, ki je še vedno brez opaznih škodljivih učinkov (no-observed-adverse-effect-level, NOAEL); • Drugi korak:karakterizacija tveganja (ocena: doza – učinek/doza – odziv) oz. opredelitev odnosa med dozo in odzivom.

  9. (b)2. OPREDELITEV TVEGANJA - določitev RfD in ADI RfD ali ADI = NOAEL / faktor negotovosti (Uf) {1} kjer je faktor negotovosti (Uf) lahko 10, 100 ali 1000!!! Če je rezultat (opredelitev tveganja) >1, morajo slediti ukrepi za zmanjšanje tveganja. Glede na naše analize je rezultat opredelitve tveganja za preučevane parametre bil vedno manjši od 1 (<1).

  10. (b)3.OCENA IZPOSTAVLJENOSTI s SCENARIJEM • Scenarij: Dnevni vnos pitne vode: 2 l; Koncentracija kloroforma (teoretično worst case): 30 g/l; Povprečna teža odrasle osebe: 60 kg;  Ocenjena izpostavljenost kloroformu: (30g/l x 2l/dan)/60kg = 1g/kg TT/dan {2} • WHO (2005) ocena- skupni dnevni vnos kloroforma je 2-3 g/kg TT/dan (dopustna koncentracija do 10 g/kg TT/dan) in sicer: ·notranji zrak: 0,3 – 1.1 g/kg TT/dan, ·vnos med tuširanjem (10 minut s toplo vodo): 0,5 g/kg TT/dan, ·vnos klorirane pitne vode: 0,7 g/kg TT/dan, ·hrana: 1 g/kg TT/dan.

  11. (b)KONČNAOCENATVEGANJA Ocena tveganja za odraslo osebo: Izračun po NOAEL/LOAEL pristopu in pristopu z benchmark dose (BMD): ADI = 0.013 mg/kg TT/dan, Ocenjena izpostavljenost iz pitne vode (slide 10): 0.001 mg/kg TT/dan, Ocena tveganja=(0.001mg/kgTT/dan)/(0.013mg/kgTT/dan)= 7.7% od ADI{3} WHO je ocenila dnevno izpostavljenost kloroformu na 3 g/kg TT/Dan, kar bi predstavljalo 23% ADI (v najslabšem slučaju, kjer bi imeli 10g/kg TT/dan = 77% ADI). Na podlagi naših rezultatov lahko sklepamo, da sta tako ADI, kot tudi BMD za kloroform za posameznike iz populacije Goriške, sprejemljivi.

  12. NAČELO PREVIDNOSTI (precociounally principle) - naše glavno načelo • ali niso tudi tako majhne koncentracije kloroforma (THM – carcinogen B2) razlog za razvoj raka – npr. raka mehurja med populacijo, ki pije to vodo? Za odgovor na zgornje vprašanje lahko uporabimo nekega od sofisticiranih matematično – statističnih modelov, npr. Kaplan-Meier postopek, s katerim se da določiti tudi čas pojavnosti neke bolezni med celotno populacijo (ali izbrano kohorto; izbrali smo dve kohorti) oz. izračunati »čas preživetja brez pojava bolezni« med populacijo.

  13. Figure1: Survival function for malignant neoplasm of the liver - C22There are no characteristic differences between the ages of both populations at the onset of the disease. In general the differences in survivorship are not significant.

  14. Figure 2: Survival function for malignant neoplasm of the bladder - C67The differences between communities “Mrzlek community” and with “the rest of AU Nova Gorica” are not significant.

  15. Figure 3: Survival function for malignant neoplasm of colon - C18The “Mrzlek community” has lower cancer-free life period.Both Log - Rank test and Breslow, which takes into consideration the number of cases as a weight, are significant. It is very likely that the onset of colon cancer happens sooner in the life with the inhabitants of “Mrzlek community” than with the inhabitants of “the rest of AU Nova Gorica”.

  16. Figure 4: Survival function for malignant neoplasm of rectun - C20The cummulative cancer-free probability, which begin to decline with “Mrzlek community” at the age of 40 is distributed evenly and constantly with a lower cancer-free probability for “Mrzlek community”. The differences in survival are significant both at Log Rank test as well as its weighted variant Breslow.

  17. Hvala za vašo pozornost Vprašanja in diskusija doc.dr. Marko VudragE-mail: marko.vudrag@zzv-go.si; vudrag@gmail.com