LETO 1848 IN SLOVENCI STR. 102-104

1. LETO 1848 IN SLOVENCISTR. 102-104 • Katere slovenske dežele je • v zemljevid vrisal Peter Kozler? • Primerjaj zemljevid z današnjim!

2. Med Slovenci se je krepila narodna zavest Predmarčna doba v avstrijskem cesarstvu - Metternichov absolutizem: - Nemščina -uradni jezik - Slovenščina- v javnem in uradnem življenju se ni uporabljala, večina ljudi (kmetje, delavci, nižje meščanstvo) je govorila slovensko. - Narodna zavest (Slovenci so en narod) se je krepila, - Slovenski izobraženci so vsak na svojem področju veliko storili za Slovence, slovenski jezik in kulturo.

3. O modi v prvi polovici 19. stoletja. “Plemiči in meščani so takrat nosili dolge suknjiče in frake /…/. Dolge hlače so se zoževale navzdol, nato so se razširjale /…/ vseskozi so bile prav ozke, vendar zmeraj dolge. Da so bile zmeraj napete, so bile opremljene z jermenom ali trakom, ki se je nosil čez obuvalo. Vsakdanje obuvalo so bili polškornji, za plesne in druge svečanosti so se nosili nizki čevlji. Najvažnejše pokrivalo je bil cilinder. Moški so včasih nosili manjše brke, kasneje že brado, lase so si včasih kodrali. Okrasi so bile igle za ovratnice na glavici okrašene z drobnimi biseri, okrasni gumbi na srajcah, verižice za ure so bile iz spletenih las ali zlata. Prešernova ura je ni imela: ‘Svoboden mož ne nosi drugih verig kakor ljubezenskih.’ Moški so poleg poročnih nosili tudi pečatne prstane in včasih uhan v ušesu. Bidermajer je poznal tudi sprehajalno palico, ki je bila dokaz nedela lastnika. Med dodatke je sodil tudi dežnik. /.../ Moški v Prešernovi dobi so imeli kratke lase, dolge so nosili ljudje svobodnega duha. Prešeren je nosil precej razmršene, čeprav je imel rad, kadar ga je česala Ana Jelovškova. Iz virov izvemo, da Prešeren ni dal kaj dosti na obleko, ‘da se mu je suknja svetila’ in da je hodil na okrog precej ‘zašpehan’. Vendar ni čisto res, da ne bi maral za obleko in zunanji videz.” (Damjan J. Ovsec, Kako se je nosil France Prešeren: bidermajerska moda, Gea, februar 2004, str. 67) • Kakšna je bila moška moda? • V čem se je razlikovala od današnje? • Kako bi opisali način oblačenja pesnika F. Prešerna?

4. Dr. Janez Bleiweis je pozornost posvetil kmetuin malemu obrtniku. • Leta 1843 je začel izdajati časopis Kmetijske in rokodelske novice. • Prinašale so novosti na področju sadjarstva, živinoreje, poljedelstva, • praktične nasvete tudi gospodinjam, poročale so obrtnih razstavah … • Konzervativni tabor, kateremu je pripadal, se je zavzemal za ohranitev • starega, za kmečko izobrazbo in da bi se Slovenci gospodarsko dvignili. • Bleiweis, nezaupljiv do novosti se napredku ni zapiral, če se je v praksi kaj • obneslo, je to sprejemal in se tega oklepal. Z Novicami se je trudil za dvig • izobraženostikmeta in obrtnika terpripomogel h krepitvi narodne zavednosti.

5. Anton Martin Slomšeksi je prizadeval za spoštovanje slovenskega jezika, njegovo učenje in pravilno uporabo. • Pisal je tudi knjige in pesmi ter s tem prispeval k • razširjenosti slovenske pisane besede tudi med • preprostim ljudstvom. • Bil je narodni buditelj in učitelj, ki je s svojim ugledom • uspel spodbuditi kultiviranje slovenskega jezika. • Slomšek ima pomembno vlogo pri zamisli osnovne • šole na kmetih (ob nedeljah, v materinščini). • Njegovo najpomembnejše delo: prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v oddaljeni Labodski dolini v Maribor in preureditev škofijskih meja. Kako je avstrijska oblast bdela nad Slovenci? Zakaj je naraščalo število izobražencev? Kako je deloval France Prešeren? Kako je bil Janez Bleiweis drugačen od Prešerna? “Nov sovražnik krompirja tako imenovani Eldoradski keber, se je prikazal na Nemškem, Bog nas varuj te nesreče” (vir: Novice 5. julija. 1877, str. 217) • Katere tegobe in skrbi ima kmet v današnjem času? • Kdo kmetom danes pomaga, če jih doleti katera od naravnih nesreč? Kateri časopis je izdajal dr. Janez Bleiweis? Kakšne zasluge je imel za Slovence Slomšek? Kaj bi bilo lahko skupnega Prešernu, Slomšku in Bleiweisu? Zakaj je cenzura preganjala le Prešerna?

6. Med Slovenci se je razširila revolucija Revolucija 1848 “Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije in Bog ve,ali kedaj kaj takega za Slovence bode.” Matija Majer Ziljski, Novice 1848 • KMETJE, najmočnejši odziv - izbruh krajevnih kmečkih uporov: • Nehali so opravljati fevdalne obveznosti in zahtevali odpravo fevdalnih bremen. • Jeseni 1848 sprejeti zakon o zemljiški odvezi. Revolucija, 1848, je v nekaj dneh zajela tudi mesta v slovenskih deželah. Vznemirjenje je zajelo meščanstvo, študente in delavce. Novice so prihajale s poštnimi kočijami, po železniških in telegrafskih zvezah, ustno so jih prinašali popotniki. • MEŠČANI • Ljubljančani - zlasti mlajši meščani so si dali duška, pregnali so župana. • Razrušili so mitnice ob vhodih v mesto, zaradi česar je bila hrana dražja, uradnike pa razgnali. • Ustanovili so tudi narodno stražo (čez 1000 mož). • Mladi so ob obhodih po mestu vzklikali besede “svoboda, državljani” ....

7. Prvi politični program Zedinjena Slovenija - • začrta smernice politike: • uvedba slovenskega jezika v šole in urade, • združitev vseh Slovencev v eno upravno enoto, • vsi Slovenci naj bi bili pod avstrijsko upravo. Politično delovanje je začasno zamrlo Bachov absolutizem do leta 1859: Po revoluciji je v avstrijskem cesarstvu nastopilo obdobje vnovične obnova centralizma in absolutizma. • Onemogočeno je bilo politično delovanje. • • Narodna gibanja so bila preganjana; • uvedena je bila stroga cenzura tiska in govora. • Narodno delovanje se je vrnilo le na kulturno področje. • Katoliška cerkev je dobila nadzor nad šolstvom, • (verouk - predmet); gimnazije – matura. • • Podpiranje liberalnega gospodarstva je pripomoglo k • razvoju industrije, bančništva, obrti in gradnje železnic.

8. Ponovitev EVROPA 1815-1848 Vživi se v dogajanje leta 1848 in napiši kratko časopisno novico o dogodkih. Uporabi obliko senzacionalne novice. Primer besedila: Marca 1848 je Matija M Ziljski, celovški kaplan, predstavil program Zedinjene Slovenije. Trdil je, da ima slovenski narod pravico da stopi med druge narode. Začelo se je zbiranje podpisov za peticijo o avtonomni zedinjeni Sloveniji . Pripravi 3-4 vprašanja za intervju z zgodovinsko osebnostjo, na primer J.Bleiweisom, A M. Majarem. M.Slomškom,… Za intervju si izberi soseda. Izmenično (ustno ali pisno) učenca odgovorita. Na primer: 1. Gospod Majar Ziljski, pravkar prihajate s svežimi novicami. Kakšno je stanje na Koroškem? 2. Nam lahko bolj podrobno predstavite vaše zamisli: slišali smo, da originalno niso čisto vaše?