1 / 51

ZNANJA IN SPOSOBNOSTI KNJIŽNIČARJEV ZA UČEČO SE DRUŽBO

ZNANJA IN SPOSOBNOSTI KNJIŽNIČARJEV ZA UČEČO SE DRUŽBO. dr. Melita Ambrožič NUK, Ljubljana. “Knjižničar nenehno izpopolnjuje svoje strokovno znanje in ustvarjalno prispeva k razvoju knjižničarske stroke in njene dejavnosti.” (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995).

finola
Télécharger la présentation

ZNANJA IN SPOSOBNOSTI KNJIŽNIČARJEV ZA UČEČO SE DRUŽBO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZNANJA IN SPOSOBNOSTI KNJIŽNIČARJEV ZA UČEČO SE DRUŽBO dr. Melita Ambrožič NUK, Ljubljana

  2. “Knjižničar nenehno izpopolnjuje svoje strokovno znanje in ustvarjalno prispeva k razvoju knjižničarske stroke in njene dejavnosti.” (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995) M. Ambrožič, 14.11.2002

  3. Knjižnice in sedanjost • hitre družbene in tehnološke spremembe • razvoj informacijske družbe, družba znanja • potreba po vseživljenjskem učenju • (informacijska) pismenost kot pogoj za učinkovito participacijo posameznika v demokratični družbi • knjižnice kot mesta za zagotavljanje dostopa do informacijskih virov in informacij in izobraževanje prebivalstva M. Ambrožič, 14.11.2002

  4. Knjižnice in prihodnost • razvoj v smeri digitalnih knjižnic • večja dinamičnost, pripravljenost na spremembe • večja tržna usmerjenost (informacija kot dobrina, ki ima ceno) • širok trg za izobraževalno ponudbo • samoizobraževanje • izobraževanje na daljavo • vseživljenjsko izobraževanje M. Ambrožič, 14.11.2002

  5. Knjižnice in prihodnost • knjižničarji in drugi informacijski specialisti kot posredniki novih metod in tehnik izobraževanja • akterji v procesu upravljanja z znanjem • ne le zagotavljanje dostopa do informacij ampak pospeševanje prenosa znanja potreba po novih znanjih, sposobnostih in spretnostih ter stalnem strokovnem spopolnjevanju! M. Ambrožič, 14.11.2002

  6. Knjižnice v “učeči se družbi” Knjižnice morajo s svojimi organiziranimi viri znanja in kompetentnimi informacijskimi profesionalci postati učni centri v svojem okolju. Uporabniki jih ne bodo obiskovali le zato, da bi dobili želene informacije oz. dostop do različnih virov znanja, ampak se jih naučili poiskati, izbrati, vrednotiti in uporabiti. M. Ambrožič, 14.11.2002

  7. Vseživljenjsko izobraževanje • kar se naučimo v formalnem izobraževalnem sistemu ne zadošča niti za vse življenje niti za vse naše potrebe • potreba po učenju in izobraževanju v vseh obdobjih življenja! M. Ambrožič, 14.11.2002

  8. Permanentno izobraževanje • izobraževanje tudi po pridobitvi formalne izobrazbe • ohranjanje in nadgrajevanje pridobljenega znanja in spretnosti • poteka v različnih oblikah in na različnih mestih M. Ambrožič, 14.11.2002

  9. “Skrb za nenehno izobraževanje je primarna naloga vsakega knjižničarja, je njegova etična odgovornost in neobhoden pogoj za razvoj njegove kariere. Permanentno izobraževanje nič več ni opcija, ampak je zahteva profesionalne prakse”(Weingand, 1999) M. Ambrožič, 14.11.2002

  10. Spremembe v procesu izobraževanja • koncepcija izobraževanja (služba, kariera, specializacija  cena) • iskanje trga izobraževanja (analize trga) • nujnost nenehnega izobraževanja • učne metode (uporaba sodobne računalniške in komunikacijske tehnologije) M. Ambrožič, 14.11.2002

  11. Spremembe v procesu izobraževanja • učni proces neodvisen od kraja, časa, učitelja (orodja in viri interneta, www) • nove oblike izobraževanja (na daljavo, elektronsko…) • “novi” udeleženci izobraževanja • učna gradiva (priprava in uporaba, nove oblike) • itd. M. Ambrožič, 14.11.2002

  12. Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več (popis 1991, Statistični letopis Slovenije) SKUPAJ: 1.561.628 Brez podatka: 21.072 (1,4%) Brez šolske izobrazbe: 9.909 (0,6%) 1-3 OŠ: 17.810 (1,2%) 4-7 OŠ: 238.885 (15,3%) OŠ: 466.782 (29,9%) M. Ambrožič, 14.11.2002

  13. Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, nad. Srednja (poklicne, delovodske, poslovodske): 303.198 (19,4%) Srednja (gimnazija): 38.944 (2,5%) Srednja(tehnične in druge strok. šole): 215.541 (13,8%) Srednja(usmerjeno izobr.): 111.475 (7,1%) Višja: 70.779 (4,5%) Visoka: 67-233 (4,3%) M. Ambrožič, 14.11.2002

  14. 47% slovenskega prebivalstva, starega 15 in več let ima le končano osnovno šolo ali manj • 20% ima izobrazbo nižjo od popolne osnovne šole M. Ambrožič, 14.11.2002

  15. “Strokovne podlage za nacionalni program izobraževanja odraslih”(ACS, 1998 • zviševanje formalne izobrazbene ravni prebivalstva • zagotavljanje čim bolj kakovostno strokovno izobrazbo in usposobljenost delovne sile • potreba po širitvi in kakovostni rasti splošnega neformalnega izobraževanja (v obdobju do 2010 povečati delež prebivalcev, starih 15 in več let, v neformalnih izobraževalnih programih od cca. 36% na 60%) M. Ambrožič, 14.11.2002

  16. Knjižničarji v Sloveniji (31.12.99) Podatki NUK-DMS: 914 knjižnic (1.436storitvenih mest) • 2.365knjižničnih delavcev • 80% strokovnih delavcev (najmanj srednja izobrazba in strokovni bibliotekarski izpit oz. diploma s področja knjižničarstva/bibliotekarstva) M. Ambrožič, 14.11.2002

  17. knjižnice vključene v enotni KIS COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi akademsko in raziskovalno omrežje (javni zavod ARNES) uporaba sodobne računalniške in komunikacijske opreme vključenost v svetovni splet Knjižnični informacijski sistem Slovenije M. Ambrožič, 14.11.2002

  18. pestrost storitev za uporabnike zagotavljanje dostopa do velikega števila informacij in informacijskih virov v različnih oblikah in na različnih medijih vloga knjižnic pri informacijskem opismenjevanju prebivalstva, vseživljenjskem in permanentnem izobraževanju M. Ambrožič, 14.11.2002

  19.    • skrb za strokovno ustrezno usposobljene knjižnične delavce • skrb za izobraževanje uporabnikov za iskanje in uporabo informacij in informacijskih virov M. Ambrožič, 14.11.2002

  20. Kakšno izobrazbo naj imajo delavci knjižnic? • enoten zakonski predpis v RS ne obstaja • Zakon o knjižničarstvu, 2001: ustrezna vrsta in stopnja izobrazbe (predpisi pristojnih ministrstev) in bibliotekarski izpit • strokovni standardi vsebujejo priporočila glede vrste in stopnje izobrazbe • izjema: predpisi za delavce s področja vzgoje in izobraževanja M. Ambrožič, 14.11.2002

  21. Strokovni standardi: Zaposleni v specialnih knjižnicah morajo biti sposobni • ugotavljati informacijske potrebe uporabnikov in zagotavljati ustrezne storitve za njihovo zadovoljevanje, • zbirati ustrezno (relevantno) knjižnično gradivo, ga strokovno obdelati in posredovati, • zagotavljati dostop do ustreznih informacijskih virov, M. Ambrožič, 14.11.2002

  22. uporabljati ustrezno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, • nuditi uporabnikom strokovno pomoč pri iskanju in vrednotenju informacij, • sodelovati v raziskovalnem in razvojnem delu matične organizacije oziroma v stroki, • spremljati in ocenjevati kakovost in uspešnost knjižničnih, dokumentacijskih in informacijskih storitev. M. Ambrožič, 14.11.2002

  23. Zaposleni v specialni knjižnici morajo slediti novostim v knjižnični, informacijski, dokumentacijski in v strokah, povezanih z dejavnostjo matične organizacije oziroma knjižnice ter skrbeti za svoj strokovni razvoj. (Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic, 2000) M. Ambrožič, 14.11.2002

  24. “Competencies for Special Librarians of the 21st Century” (1996) • strokovne kompetence • znanja o informacijskih virih • znanja s področja dejavnosti matične organizacije in uporabnikov • sposobnost vodenja in razvoja informacijskih storitev • izvajanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja uporabnikov • ugotavljanje informacijskih potreb in organizacija ustreznih storitev in produktov za njihovo zadovoljevanje M. Ambrožič, 14.11.2002

  25. “Competencies for Special Librarians of the 21st Century” • uporaba ustrezne informacijske tehnologije • uporaba poslovnih in menedžerskih metod pri vodenju in predstavljanju infor. storitev • razvijanje specializiranih informacijskih produktov • evalvacija rezultatov uporabe informacij • stalno izboljševanje informacijskih storitev glede na spreminjajoče se potrebe • sodelovanje z menedžmentom ustanove, svetovanje, razvoj njene informacijske politike M. Ambrožič, 14.11.2002

  26. “Competencies for Special Librarians of the 21st Century” • osebnostne kompetence (skupek spretnosti, sposobnosti, vedenjskih značilnosti in vrednot) za • učinkovito delo • dobro komuniciranje z okolico • permanentno izobraževanje in gradnja kariere • kooperativnost, timsko usmerjenost, spoštljivost do drugih • vodstvene sposobnosti, kritičnost, pripravljenost na spremembe M. Ambrožič, 14.11.2002

  27. Oblike izobraževanja slovenskih knjižničarjev • formalno izobraževanje • strokovno usposabljanje na delovnem mestu • strokovno spopolnjevanje, permanentno izobraževanje M. Ambrožič, 14.11.2002

  28. Formalno izobraževanje • 1957/58 enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike • 1963/64 enoletna šola za knjižničarje in založnike • 1964/65 redni, dvopredmetni višješolski študij knjižničarstva (Pedagoška akademija v Ljubljani) M. Ambrožič, 14.11.2002

  29. Formalno izobraževanje- univerzitetni študijbibliotekarstva Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani - Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo • dodiplomski (1987/88) • podiplomski (1997/98) • redni • izredni M. Ambrožič, 14.11.2002

  30. Strokovno usposabljanje • usposabljanje na delovnem mestu v knjižnici • program usposabljanja (pripravništvo) in strokovni nadzor mentorja • preizkus strokovne usposobljenosti oz. bibliotekarski izpit M. Ambrožič, 14.11.2002

  31. 84kandidatov bibliotekarji: 62 (74%) višji knjižničarji: 9 (11%) knjižničarji: 13 (15%) splošne knjižnice: 36 (43%) specialne 16 (19%) visokošolske: 14(16,6%) šolske 10 (11.9%) nacionalna8 (9.5%) Opravljeni strokovni bibliotekarski izpiti v letu 2001: M. Ambrožič, 14.11.2002

  32. (Stalno) strokovno spopolnjevanje • pridobivanje dodatnih znanj in spretnosti, potrebnih za delo v knjižnici • programe strokovnega spopolnjevanja izvajajo različne organizacije in zavodi • verifikacija programov strokovnega spopolnjevanja za knjižničarje na ravni države še ni uvedena (izjema - programi vključeni v Katalog ZŠ RS) • enotne evidence nimamo M. Ambrožič, 14.11.2002

  33. Izobraževalni program NUK: • temeljno knjižničarsko spopolnjevanje • izobraževanje za uporabo programske opreme in servisov COBISS ter pridobivanje licenc za delo v okolju vzajemnega kataloga • izobraževanje za založnike M. Ambrožič, 14.11.2002

  34. izobraževanje uporabnikov knjižnic • permanentno izobraževanje knjižničarjev (predavanja, predstavitve, tečaji, okrogle mize, delavnice, posvetovanja itd.) • vključenost v projekt Zavoda za odprto družbo, Budimpešta: Centri za permanentno izobraževanje knjižničarjev (2000-2002) M. Ambrožič, 14.11.2002

  35. Gibanje števila udeležencev izobraževanja: M. Ambrožič, 14.11.2002

  36. Struktura izobraževanja v letu 2001: M. Ambrožič, 14.11.2002

  37. Udeleženci glede na vrsto izobraževanja v letu 2001: vrsta izobraževanja temeljno knjižničarsko izobraževanje 236 (15.8%) izobraževanje za sistem COBISS147 (9.9%) permanentno izobraževanje850 (57%) ostale oblike izobraževanja 175 (11.7%) strokovni izpiti84 (5.6%) skupaj1.492 M. Ambrožič, 14.11.2002

  38. Struktura udeležencev izobraževalnega programa v letih 1998, 1999, 2000, 2001: • SPL 31%, 29%, 24%,34.5% • SPE 22%, 14%, 14%, 15.6% • VŠK 34%, 26%, 22%, 15.4% • ŠOL 13%, 5%, 4%, 4.4% • NUK -, 18%, 15%, 17,2% • upor. -, 8%, 21%, 12.9% M. Ambrožič, 14.11.2002

  39. Napredovanje v strokovne nazive- analiza vlog iz leta 2001: 64 vlog, z dokazili 40 vlog (skupaj: 257 potrdil o udeležbi na izobraževanju) Obisk tečajev Cobiss: 134 (52%) Internet in drugi informacijski viri: 48 (19%) Tečaji za uporabo osebnega računalnika: 36 (14%) Strokovno knjižničarsko spopolnjevanje: 25 (10%) Bibliopedagoško izobraževanje: 6 (2%) Drugo:8 (3%) M. Ambrožič, 14.11.2002

  40. Analiza udeležbe izobraževanja v NUK: junij 1992- junij 2002 • 10-letno obdobje • računalniška zbirka podatkov IC NUK (program Eva) • programska oprema: EXCEL, SPSS-PC • obdelava: mag. B. Leskošek in dr. F. Ambrožič, Fakulteta za šport • 7.042 udeležencev, 15.990 dni (brez strokovnih izpitov in tečajev za pripravo nanje) M. Ambrožič, 14.11.2002

  41. Vrsta udeležencev izobraževanja • knjižničarji 91% (6.400) • uporabniki 9% (642) • Udeležba glede na dolžino izobraževanja • 1 dan 54% • 5 dni 22% • 3 dnevi 12% • 2 dneva 11% • 4 dnevi 1% 1.214 (17%) se jih je udeležilo več kot ene izob. oblike, 1.167 (16,6%) se jih je udeležilo le ene M. Ambrožič, 14.11.2002

  42. Udeleženci glede na kraj bivanja: • Ljubljana 4.584 (65%) • Maribor 584 • Novo mesto 196 • Koper 129 • Kranj 103 • Celje 84 • Nova Gorica 83 • Domžale 58 • Velenje 56 • Murska Sobota 49 itd. M. Ambrožič, 14.11.2002

  43. Udeleženci glede na matično ustanovo: • NUK 1.105 (16%) • Filozofska fakulteta 390 • KOŽ 245 • UKM 177 • Knj. M. Jarca, N. mesto 158 • IZUM 136 • CTK 131 • Knj. Bežigrad 120 • Osr. Knj. Koper 116 • Mariborska knj. 116 • Biblioteka SAZU 108 itd. M. Ambrožič, 14.11.2002

  44. Udeleženci glede na izobraževalne sklope: Vrsta izobraževanjaštevilo % tečaji COBISS2.39534 permanentno izobraževanje2.37834 temeljno strokovno spopolnjevanje1.49421 izobraževanje uporabnikov6169 računalniška usposabljanja1422 izobraževanje za založnike17- Skupaj7.042100 M. Ambrožič, 14.11.2002

  45. Najbolj obiskane izobraževalne oblike: Izobraževalna oblikaŠt. udel. 1. Tečaj za bodoče aktivne udel. sistema COBISS490 2. Tečaj COBISS1346 3. Obdelava knjižničnega gradiva341 4. Tečaj COBISS/OPAC za uporabnike336 5. Tečaj o uporabi informacijskih virov (za uporabnike)280 6. Knjiga, knjižnice in knjižničarstvo253 7. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk in virov253 8. Izgradnja in upravljanje knjižničnih zbirk252 9. Knjižnična statistika247 M. Ambrožič, 14.11.2002

  46. Najbolj obiskane izobraževalne oblike, nadal. Izobraževalna oblikaŠt. udel. 10.COBISS/OPAC za knjižničarje 241 11.Obdelava serijskih publikacij v sistemu COBISS226 12.Internet za začetnike189 13.Elektronski časopisi184 14.Obdelava članka 181 15.Delavnice za osvežitev znanja (COBISS)165 16.Uporaba informacijskih virov na internetu145 17.Normativna kontrola (COBISS)136 18.Obdelava članka v sistemu COBISS134 M. Ambrožič, 14.11.2002

  47. Knjižničarji, ki so se udeležili največ dni izobraževanja v NUK Udeleženec dni št. izobr. oblik Longo Anita 38 14 Penko-Podboj Marica 32 19 Razpotnik Silva 30 22 Turk Janja 30 19 Rihar Metoda 27 18 Jamnik Alenka 27 14 Denona Vesna 26 16 Dolgan-Petrič Mojca 26 15 Kotar Mojca 26 15 Požar-Žižek Ksenija 24 14 M. Ambrožič, 14.11.2002

  48. Udeleženci izobraževanja iz specialnih knjižnic 1.178 (18,4%): Vrsta izobraževanjaštevilo % tečaji COBISS 489 42 permanentno izobraževanje 404 34 temeljno strokovno spopolnjevanje 235 20 izobraževanje uporabnikov 13 1 računalniška usposabljanja 35 3 izobraževanje za založnike 2 - Skupaj 1.178 100 M. Ambrožič, 14.11.2002

  49. Najbolj obiskane izobraževalne oblike: Izobraževalna oblikaŠt. udel. 1. Tečaj za bodoče aktivne udel. sistema COBISS 98 2. Knjižnična statistika 80 3. Obdelava knjižničnega gradiva 61 4. Tečaj COBISS1 60 5. Obdelava serijskih publikacij v sistemu COBISS 59 6. Delavnice za osvežitev znanja (COBISS) 55 7. Obdelava članka v sistemu COBISS 44 8. Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirk in virov 39 M. Ambrožič, 14.11.2002

  50. Dileme… • kakšna osnovna izobrazba (stopnja in smer) • katera znanja, sposobnosti, spretnosti • magistrski in doktorski študij, specializacija • pridobivanje znanstvenih nazivov in univerzitetnih habilitacij • permanentno izobraževanje • strategija izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov • koordinacija izobraževalne ponudbe in programov • verifikacija programov neformalnega izobraževanja M. Ambrožič, 14.11.2002

More Related