Pomen geometrije

1. Pomen geometrije Naslednji pomemben korak so naredili stari Grki. Razvoj geometrije jim je omogočal postaviti temelje sodobnega razumevanja Osončja. Mnogi zmotno mislijo, da smo oblike, velikosti in razdalje med telesi v Osončju spoznali šele v dobi vesoljskih poletov. Morda je res, da so šele vesoljski poleti prinesli zanimanje širokih množic za naše Osončje. Seveda ti poleti ne bi bili mogoči, če ne bi znanstveniki natančno vedeli, v kaj se spuščajo. Položaji teles našega Osončja so danes znani na metre natančno. Osnovne meritve pa so opravili že stari Grki. In to brez vesoljskih potovanj, največkrat dobesedno z domačega dvorišča. Imeti so morali le dobre zamisli in slediti neizprosni logiki geometrijskega razmišljanja. In izvirnih idej starim ljudstvom ni manjkalo.

2. Oblika Sonca Kako bi brez dolgih potovanj ugotovil, da je Zemlja okrogla, izmerili njeno velikost ter podobno naredili še za Luno in Sonce? DISKUSIJA...

6. Oblika Lune Da je Sonce videti kot okrogla ploščica, vemo iz vsakdanjih izkušenj. Hitro se lahko prepričamo, da je okrogla tudi Luna. Tudi ob nepolni meni je namreč mogoče videti neosvetljen del njene ploščice. Z navadnim lovskim daljnogledom, ob čistem ozračju pa tudi s prostim očesom, opazimo bledo svetlobo, ki se odbija od Zemlje in osvetljuje tudi od Sonca neosvetljeni del Lunine ploščice. Lunina površina je torej okrogla, ne glede na meno.

7. Oblika Lune Kakšna je Lunina oblika v resnici, je to okrogel ploščat krožnik ali krogla? Tu pomagajo Lunine mene. Iz izkušenj vemo, da je polna luna, ščip, na nebu najviše opolnoči, ko smo obrnjeni proč od Sonca. Prvi krajec je dobro viden, ko sonce zahaja, zadnji pa zjutraj. Tanka srpa toneta v večerni mrak ali jutranjo zoro. Kot med Luno in Soncem je torej, gledano z Zemlje, ob isti menivedno enak. Ob polni luni je Sonce na nasprotni strani neba kot Luna, ob krajcih oklepata smeri proti Luni in Soncu pravi kot. Mena je torej odvisna od medsebojnega položaja Lune, Sonca in Zemlje. Naredimo preprost model. V zatemnjeni sobi opazujmo belo kroglo iz stiropora in jo osvetljujmo z močno svetilko. Prepričamo se, da je krogla videti kot Luna ob različnih menah. Mi smo tu zemeljski opazovalci, svetilka pa ponazarja Sonce. Tudi tu je "mena" odvisna le od medsebojnih položajev svetila (Sonca), Lune (bele krogle) in nas. Še več, zaporedje men lahko pojasnimo s kroženjem bele krogle, to je Lune, okoli nas. Luna je vedno približno enako velika. Njen premer vidimo vedno pod kotom približno pol stopinje. Torej mora biti njen tir okrog Zemlje res blizu krogu.

8. Sonce vir svetlobe • opazovanje sence • opazovanje polsence  ocena kotne velikosti Sonca

9. Opazovanje Lune • Lunine mene • Luna osvetljena od Sonca