1 / 17

Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Univerza v Mariboru in Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor Okrogla miza “Cilji bolonjskih procesov” Stopenjski študij: problemi in možnosti. Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Kaj je bolonjski proces?.

Télécharger la présentation

Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Univerza v Mariboru inDruštvo univerzitetnih profesorjev MariborOkrogla miza “Cilji bolonjskih procesov”Stopenjski študij: problemi in možnosti Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

  2. Kaj je bolonjski proces? Bolonjski proces ima daljšo predzgodovino(od konca osemdesetih let do 1999, ko je podpisana deklaracija) in je skupni poskus (a) evropskih držav, (b) mednarodnih organizacij in (c) akademskih združenj,  da bi dosegli čim bolj koordinirano sodelovanje ter poenotenje pogledov za reševanje razvojnih izzivov in odprtih vprašanj • otemeljih konceptov, strategij in razvojnih politik visokega šolstva v razmerah, ki jih označujejo: (a)evropski integracijski procesi; (b)tranzicija v srednji in vzhodni Evropi; (c)globalizacija v svetovnem merilu; (d) nastajanje“družbe znanja”.

  3. Bolonjska deklaracija – izhodišča (1999) Evropa kot “Evropa znanja”: krepitev njene intelektualne, kulturne, socialne, znanstvene in tehnološke razsežnosti; skupne vrednote, socialni in kulturni prostor; krepitev stabilnih in demokratičnih družb; vloga univerz. Oblikovanje evropskega visokošolskega območja: glavna pot, ki vodi k uveljavitvi ‘’evropske kakovosti’’ kot razpoznavne prednosti, k mobilnosti in k zaposlovanja državljanov ter k vsesplošnemu razvoju celine. Povečevanje mednarodne konkurenčnosti evropskega VŠ: Vitalnost in učinkovitost vsake civilizacije se lahko meri s privlačnostjo, ki jo ima njena kultura za druge. Zagotoviti moramo, da evropski sistem VŠ postane privlačen za ves svet.

  4. Ozadja “Bolonjski cilji” so rezultat objektivnih procesov v visokem šolstvu, znanosti, gospodarstvu, politiki itd. a) “Pomasovljenje” visokega (terciarnega) šolstva. b) Ustanove: demokratizacija; (poli)kulturnost. c) Inter- in transdisciplinarna narava raziskovanja. d) Izobrazba in znanost kot ekonomska moč. e) Izobrazba in znanost: nacionalno in nadnacionalno. f) “Prost pretok blaga, ljudi in idej.” g) Globalizacija in “atraktivnost” visokošolskih sistemov. h) Znanje in znanost: javno in/ali zasebno dobro. i) Znanje in znanost: javna odgovornost.

  5. Kako odgovoriti na “Bolonjske izzive”? Bolonjski proces je poskus iskanja odgovorov na probleme vseh nacionalnih sistemov visokega šolstva. Berlinski komunike 2003 = zaveza 40 držav, da zagotovijo do maja 2005 zakonske podlage za spremembe. Ali sledi obdobju začetnega nepoznavanja in skepse obdobje zavzemanja za (pre)hitre spremembe? Brez posegov v nacionalne zakonodaje ni mogoče odstraniti ovir, ki stojijo pred “Bolonjskimi cilji”. Uresničevanje (implantacija) zakonskih rešitev zahteva nek vzporedni proces: nujne so programske iniciative na ravni visokošolskih institucij in v povezavi s partnerji,zlastištudentiindelodajalci.

  6. Problem: evropske visokošolske kvalifikacije so nekompatibilne Visokošolski sistemi in kvalifikacije, ki jih dajejo, so v evropskih državah tradicionalno izjemno različni. V sodobnih mednarodnih integracijah postaja ta različnost ovira zaposlovanju, gospodarskemu in družbenemu razvoju, pa tudi samim akademskim ciljem (odliv v ZDA). V procesu globalizacije se javljajo opozorila, da je treba ohranjati posebne identitete in da je različnost bogastvo. Kako odpraviti ovire in povečati bogastvo? Bogastvo evropskih različnosti (cilj) si lahko vzajemno delimo, če ustvarimo poenoten dostop do njega (sredstva).

  7. “Bolonjski” cilji: stopenjski študij Med bistvenimi cilji je uvedba dveh (treh) ciklov. Zakaj? Ovire: popolna različnost nacionalnih sistemov; težka prehodnost; dolgo trajanje študija; velik osip; razsipanje virov, delovna imobilnost itd. Rešitve: * poenotenje struktur študija (vzajemna prevedljivost, kompatibilnost ipd.) ob ohranitvi vsebinske pestrosti (“nacionalne paradigme”); * omogoča in spodbuja mobilnost; * enotni sistem dveh (treh) ciklov omogoča vertikale (v dani disciplini), kombinacije (interdisci-plinarnost), izhod na trg dela (zaposlitev), postopnost nadaljnjega izobraževanja (vseživljensko učenje), ipd.

  8. Prva dva cilja Bolonjske deklaracije C-1: »Sprejem sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, tudi z obrazcem Priloga k diplomi, da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter medna-rodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva.« C-2: »Sprejem sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko in podiplomsko. Dostop v drugo stopnjo zahteva uspešno dokončanje prve, ta traja najmanj tri leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije. Druga stopnja vodi k magisteriju in/ali doktoratu znanosti, tako kot v mnogih evropskih državah.« [C-10: Doktorat kot tretja stopnja “bolonjske sheme”.]

  9. “Bolonjska” struktura študijskih stopenj Število ciklov [cycles] oz. stopenj [degrees]: 3 Trajanje: prvi cikel traja najmanj 3 in največ 4 leta, drugi od 1 do 2 let, tretji pa 3 leta, če študij - poteka »full time« (»redno«); - je kreditno ovrednoten (prvi cikel 180 - 240 ECTS, drugi 60 - 120 ECTS, tretji 180 ECTS) “Akademski” in “strokovni študij”: binarni model se v svetu uveljavlja, nujna postaja bolj točna opredelitev razlike med obema vrstama študija (deskriptorji). Prehodi znotraj stopenj in med stopnjami. Slovenski “Magisterij znanosti” ni “evropski” Master.

  10. Nove študijske stopnje in trg dela Bolonjski proces poudarja zaposljivost diplomantov, pa tudi intenzivnost in učinkovitost študijskih poti. Nujnost sodelovanja univerz, gospodarstva in vlade. Če naj bo vsaka stopnja “relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije”, je nujna večja skrb oblikovanju programov. Bolonjski proces poudarja: - na kompetencah utemeljene študijske programe; - oblikovanje splošnega evropskega ter podrobnega nacionalnega ogrodja kvalifikacij (deskriptorji); ipd. Kljub temu se v nekaterih nacionalnih okoljih pojavljajo dileme o realizaciji cilja zaposljivosti po prvi stopnji, predvsem ob predpostavki 3-letnega študija. Upravičeno?

  11. Stopnje: prednosti in možnosti “Bolonjske” stopnje ponujajo diplomantuštiri možnosti: • po koncu prve stopnje se zaposli (izhod na trg dela); • po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s študijem v isti stroki kot na prvi stopnji (vertikalno nadaljevanje študija), lahko tudi šele po praktičnih izkušnjah; • po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s študijem v drugačni - bolj ali manj sorodni - stroki kot na prvi stopnji (diagonalno nadaljevanje študija); • po koncu prve stopnje diplomant nadaljuje s študijem na isti stopnji, a v drugi stroki kot na prvi stopnji (horizontalno nadaljevanje študija).

  12. Kako realizirati prednosti in možnosti? Bolonjski proces predvideva oblikovanje enotnih evropskih struktur študija, ki jih odlikuje večja fleksibilnost. Nacionalne sredine bodo v mejah dogovorov o enotnih strukturah lahko ohranjale svoje (vsebinske) posebnosti. Univerze bodo na tej podlagi oblikovale programe in študijske poti, ki bodo privlačne za kandidate ter njihove poklicne in druge cilje. Zato univerze pred začetkom oblikovanja novih programov potrebujejo čim bolj jasna sporočila delodajalcev. Odločitev o npr. 3+2 ali 4+1 strukturi študija je strateška odločitev in zahteva trezen razmislek vseh partnerjev o vseh o vseh problemih, ki jih zaznajo.

  13. Bolonjski proces: področne študije Bolonjski proces je v svoji drugi fazi (2001-03) sprožil raziskovalno in razvojne projekte na posameznih področjih (disciplinarnih, strukturnih, socialnih…). EUA: Survey on Master Degrees and Joint Degrees CoE: Student Participation in the Governance of HEI Eurydice: Focus on the Structure of HE in Europe Joint Quality Initiative (“Dublin descriptors”) Joint Masters’ Project (11 programov, 73 univerz) CESAER (… Engineering Education and Research) ELIA (European League of Institutes of the Arts) ELFA (European Law Faculties Association)

  14. TUNING kot primer področne študije TUNING - “Tuning Educational structures in Europe” faza I. – II. (100 + 36 univerz iz 16 + 10 držav). Cilji: oblikovati ustrezno metodologijo in identificirati referenčne točke generičnih ter predmetno specifičnih kompetenc diplomantov 1. in 2. stopnje. Področja (7+2): (I. 2001-2002) Business Administration, Education Sciences, Geology, History, Mathematics, Physics, Chemistry;(II. 2003-2004) + European Studies as an inter-disciplinary and Nursing as a professionally oriented discipline. Področja so povezana s še bolj specifičnimi projekti, npr. ERASMUS projekti; Joint Degrees.

  15. Drugi cilji bolonjskega procesa Povezovanje med Evropskim visokošolskim prostorom(EHEA) in Evropskim raziskovalnim prostorom (ERA) je postala konceptualna in praktična nujnost – tako iz političnih kot iz gospodarskih in akademskih razlogov. Pospeševanje privlačnosti EHEA izven Evrope: razviti »štipendijske programe za študente iz tretjih držav« (Berlin 2003); Evropska komisija začenja z Erasmus-Mundus– priložnost za univerze in gospodarstvo. Uveljavljanje »fleksibilnih učnih poti«ter vseživljenj-skega učenja v visokem šolstvu: ne samo izredni študij ampak tudi študij posameznih specialnih tem, moduli, tečaji, prenos znanja, priznavanje poprejšnjega učenja…

  16. Deset “Bolonjskih” ciljev 1.Sistem prepoznavnih in primerljivih stopenj. 2. Sistem z dvema študijskima cikloma. 3. Vzpostavitev kreditnega sistema. 4. Pospeševanje mobilnosti (ECTS, priznavanje…). 5. Pospeševanje Eu sodelovanja na področju QA. 6. Pospeševanje Eu dimenzije v visokem šolstvu. 7. Vseživljensko učenje v visokem šolstvu. 8. Nova vloga ustanov in študentov. 9. Atraktivnost Eu visokošolskega prostora (EHEA). 10. Sistem s tremi cikli; povezava EHEA & ERA.

  17. Nekaj virov Uradna stran Berlinske konference (2003) www.Bologna-Berlin2003.de/ Uradna stran Bergenske konference (2005) www.Bologna-Bergen2005.no/ SEE ECN - South East European Educational Co-operation Network http://see-educoop.net/portal/id_bologna.htm

More Related