TEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE Pripravili:

1. TEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE Pripravili: dr. Dušica Majer, Tončka Jesenko, Neva Pajntar, Alberta Zorko, dr. Stanko Kapun, Metka Barbarič, Janez Lebar, Draga Zadravec, mag. Tatjana Pevec, Mateja Strgulec, Marija Kalan, Franci Pavlin, Peter Pribožič, Anka Poženel, Damjana Iljaš, Andrej Zemljič, mag. Marko Zupan.

2. 1.UVOD Potrebe koruze po vodi 2. IZBIRA PRIMERNIH NJIVSKIH TAL 10. NAMAKANJE Obogatitev tal z organsko snovjoEkonomika namakanja 3. KOLOBAR 11. SPRAVILO KORUZE 4. OBDELAVA TAL 12. PRIDELAVA VOLUMINOZNE KRME 5. GNOJENJE 13. ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH OBMOČIJ IN RAJONIZACIJA 6. IZBIRA HIBRIDOV PRIDELAVE KORUZE 7. SETEV- prilagajanje časa in 14. PRIMERI DOBRIH PRAKS gostote setve NAMAKANJA KORUZE 8. OSKRBA POSEVKA 16. ZAKLJUČEK 9. VARSTVO PRED ŠO 17. VIRI

3. UVOD Glede na klimatske in talne značilnosti v grobem opredelili območja: • manj primernaza pridelavo koruzo (območja na lahkih in peščenih tleh z velikim tveganjem za uspešno pridelavo koruze v sušnih razmerah), • pogojno primerna območja (območja z manjšim tveganjem, kjer je pridelava koruze v sušnih razmerah ob izvajanju ustrezne tehnologije lahko ekonomična), • primerna območja(območja z majhnim tveganjem za pridelavo koruze v sušnih razmerah, kjer je ob standardni tehnologiji mogoče doseči zadovoljive pridelke tudi v sušnih razmerah).

4. IZBIRA PRIMERNIH NJIVSKIH TAL • Najboljša globoka srednje težka tla, zelo primerne so tudi združbe rjavih tal, še ugodna tla so tudi ilovnata tla na apnencih in dolomitih, na laporjih in peščenjakih ter barjanska tla. • Manj ugodne so njive na slabo odcednih in slabo zračnih glinastih in ilovnatih tleh, kjer prihaja do slabega odtekanja vode in majhne zračnosti. Vsebujejo tudi manj humusa in so v času mladostnega razvoja koruze hladna, kar preprečuje dober in hiter vznik. Razvoj korenin je slabši, to pa prinaša večjo prizadetost rastlin ob pomanjkanju vode. Taka tla težje vpijajo in zadržujejo vodo na območju korenin. • Manj primerna za pridelovanje koruze so lahka, peščena tla, kjer v teksturni sestavi tal prevladuje pesek, prisoten pa je tudi prod. Na teh tleh je pridelava tvegana in šele ob izboljšanih lastnostih, lahko pričakujemo manj tvegano pridelavo koruze. Njivska tla so skoraj na vseh poljedelskih območjih v Sloveniji prekisla, kar je velik problem predvsem za strukturo tal, katera v kislem okolju propada.

5. OBOGATITEV TAL Z ORGANSKO SNOVJO • Živinska gnojila:uporaba hlevskega gnoja v fazi priprave tal na setev zagotavlja večji vnos organske snovi v tla in s tem povečuje možnost ustvarjanja zaloge vode v tleh. Dodajanje hlevskega gnoja je priporočljivo predvsem na lahkih, peščenih tleh. • Dosevki za zeleni podor:dosevki, kot so bela gorjušica in oljna redkev - pomembna kasnejša setev (po 15. avgustu do 1. septembra). Facelija in sudanska trava morata biti posejani najkasneje do 25. julija, na Primorskem pa do 20. avgusta. Za setev se odločimo samo v primeru, če so v tem obdobju ugodni pogoji za rast.

6. KOLOBAR • monokulturo koruze ali dvopolje z žiti obvezno prekinemo vsaj na 3 ali 4 leta z vključitvijo krmnih koševin npr. lucerna, detelje, DTM,… • v kolobarju naj imajo prednost vrste, ki za seboj puščajo pozitivno humusno bilanco (krmne koševine, metuljnice, strna žita). Delež okopavin v kolobarju naj ne bo večji od 40%. • v kolobar vključujemo dosevke za podor z obilnim pridelkom zelinja (npr. bela gorjušica, oljna redkev, facelija, sudanska trava). • v kolobar vključimo vrste, ki zapustijo njivo pred nastopom suše (npr. strna žita, oljna ogrščica, krmni grah, zgodnji krompir). • koruzo nadomestimo z ozimnimi žiti in drugimi posevki za siliranje (vključno s travami in DTM) ter vrstami, ki nudijo krmno bazo in so odpornejše na sušo (npr. sudanska trava, proso in sirek), ki jih sejemo po siliranju ozimnih žit (siliramo v času voščene zrelosti (maj, junij)).

7. OBDELAVA TAL • poseben poudarek zadrževanju zimske vlage v tleh. • srednje težka in težka tla: globoko jesensko oranje z zaoravanjem organske snovi, spomladi tla prevlečemo z vlačo, ki pripomore k hitrejšemu segrevanju tal in ohranjanju preko zime akumulirane vlage. Če so na njivski površini spomladi še prezimni dosevki, jih čim prej zmulčimo, minimalno obdelamo ali plitvo podorjemo in takoj zapremo brazde. • lahka peščena tla: priporoča se plitvo oranje spomladi ali konzervacijska obdelava. Pred setvijo tla obdelamo z orodji za predsetveno pripravo tal (predsetvenik, brane). Pri obdelavi tal pred setvijo koruze moramo biti pozorni na to, da tal ne obdelamo do prašnate strukture,

8. GNOJENJE • boljša tolerantnost na sušo koruzne rastline, ki so gnojene z org. gnojili. • osnovno gnojenje z vsemi hranili, zlasti dovolj P in K. • pred setvijo 2/3 potrebnih odmerkov (zadelati globoko) in 1/3 ob setvi. • gnojevka v 2 obrokih, 1/2 globoko v tla pred setvijo, 1/2 za dognojevanje, pri čem je potrebno gnojevko aplicirati v tla. • pri predsetveni pripravi tal ali ob setvi gnojimo z N v manjših količinah, • dognojevanje v sušnih razmerah izvedemo s hitro delujočimi N gnojilibolj zgodaj, že v fazi od 5. lista dalje. • za boljšo dostopnost hranil je potrebno skrbeti za ustrezno zračnost talz rahljanjem, okopavanjem ali česanjem. • v vročem in sušnem vremenu, dognojimo koruzo z N listnimi gnojili z vsebnostjo ostalih mikroelementov in aminokislinami.

9. IZBIRA HIBRIDOV • kasnejši hibridi niso primerni, so bolj izpostavljeni suši v kritičnih razvojnih fazah. Pri nas hibridi FAO 240 do FAO 340, na Primorskem FAO 480 do FAO 550. • na manj primernih površinah priporočamo setev vsaj za en zrelostni razred zgodnejšega hibrida. • za hibride koruze, ki jih pridelujemo v Sloveniji, ni natančnih podatkov o njihovi tolerantnosti na sušo. Pomembne izkušnje, poznavanje domačih razmer. • povečano toleranco za pomanjkanje vode izkazujejo hibridi koruze v tipu poltrdink in tisti, katerih listje ostaja zeleno tudi ob in po fiziološki zrelosti (»stay green« hibridi). • ne pridelujemo hibridov, za katere je v dobrih rastnih razmerah značilna bujna rast ter zelo visok pridelek zrnja in zelinja. • na lahkih peščenih tleh namesto koruze rastline iz rodu sirkov (Sorghum).

10. SETEV - prilagajanje časa in gostote setve • zgodnejša setev, da preide posevek najbolj občutljive faze razvoja, preden nastopi največja verjetnost za pomanjkanje vode v tleh in za visoke temperature. • odločamo se za 10 do 15 % manjši sklop od priporočenih gostot setve oziroma za spodnjo vrednost v okviru priporočenih gostot setve. • po setvi je potrebno njivsko površino povaljati. • po vzniku plitvo obdelamo z okopalnikom ali česalom in s tem prekinemo skorjo na površini tal oziroma zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal.

11. OSKRBA POSEVKA • Okopavanje: najpomembnejši ukrep, združiti z dognojevanjem z N (razbijemo skorjo, prekinemo kapilarni dvig vode ter zmanjšamo izhlapevanje) Okopavanje spodbuja rast korenin v globino in poveča dostopnost talne vode. Okopavamo v fazi 7 - 9 listov, v primeru zgodnjega pomanjkanja vode pa tudi prej. VARSTVO PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI • v suši nevarnost strun, zato tretirano seme ali pa ob setvi v tla FFS proti strunam. • od suše poškodovane rastline imajo več zlomljenih rastlin - običajno posledica poškodb od koruzne vešče, saj je izsušeno tkivo stebel bolj dovzetno za lom zaradi njenih izvrtin. Na ranjenem tkivu nevarnost za koruzno bulavo snet. • nujno učinkovito varstvo pred pleveli: - mehansko zatiranje: pričnemo pred setvijo (2 x), nato tik pred vznikom, v fazi 3- 4 razvitih listov, pri višini 10-15 cm in pri višini 15-25 cm. - kemično zatiranje: v sušnih razmerah talni herbicidi slabo delujejo.

12. NAMAKANJE • Splošne usmeritve: kako do dovoljenj za namakanje, izračun vodne bilance , izračun količine vode za namakanje, spremljanje rastlinam dostopne vode v tleh – tenziometer • Temperatura zraka: pri visokih T oprašitev izboljšamo z dodajanjem manjše količine vode, ki poveča zračno vlago na njivah. • Obrok: večje količine (nad 25 l/m2) pri 1-kratnem namakanju neprimerne, ker zbijejo tla, poškodujejo liste, povzročijo izpiranje hranil, predvsem N. • Temperatura vode: ne hladnejša od temperature listov (ponoči ali zgodaj zjutraj). • Čas namakanja: v začetku cvetenja oz. metličenja in svilanja, saj voda izpira cvetni prah in lahko poškoduje svilo, kar povzroči slabšo oploditev. Namakanje nadaljujemo po končani oploditvi. • Cisterne za gnojevko: vprašljiva ekonomika, problem gaženja tal-le takrat, ko želimo dodati manjše količine vode za hlajenje rastlin in povečanje relativne vlažnosti zraka v posevku koruze. • Ekonomika namakanja: za grobo oceno upravičenosti namakanja koruze v enem letu si lahko pomagamo z modelom za kalkulacijo- spletna strani KGZS (www.kgzs.si).

13. SPRAVILO KORUZE • Primernost po suši prizadete koruze: je za siliranje še vedno primerna, vendar mora biti opravljena v optimalnem času, ki pa je kratek glede na določitev vsebnosti suhe snovi. • Odločitev kdaj silirati je povezana s pravilno oceno sušine v celi rastlini. Po suši prizadeto koruzo moramo oceniti na podlagi vsebnosti vlage v koruznici. Splošno pravilo je, da je prizadeta koruza primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Bolj zanesljivo je, če izmerimo vsebnost sušine v celi rastlini. • Potek siliranja prizadete koruze po suši: - hitro polnjenje, dobro tlačenje in dobro zapiranje silirane mase. - koruza prizadeta po suši: težje tlačenje, slabša obstojnost odprtih silaž, potrebno dodajanje pripravkov z mlečnokislinskimi bakterijami, večja vsebnost nitratov (tosičnost).

14. PRIDELAVA VOLUMINOZNE KRME • opuščanje koruze in nadomestitev z drugimi kulturami : sudanska trava, proso, sirek. • mnogocvetna ljuljka ali mešanice z inkarnatko in grašico. Spomladi 2x pokosimo, po 2. košnji v maju posejemo sudansko travo, ki jo kosimo 3x letno. • lucerna v samostojni setvi ali v mešanici s pasjo travo. • krmni grah in druge zrnate stročnice, po žetvi krmnega graha pa dosejemo proso. • na travnikih setev pasje trave ali mešanic z nokoto in belo deteljo. • ozimna žita siliramo v času voščene zrelosti (maj, junij), nato pa setev sudanske trave, prosa ali sirka.

15. A: za mlečnost 30 kg mleka po kravi dnevno, strošek krme na 1 kg prirejenega mleka je 0,1569 EUR. • B: za mlečnost 25 kg mleka po kravi dnevno, strošek krme na 1 kg prirejenega mleka je 0,1595 EUR.

16. ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH OBMOČIJ IN RAJONIZACIJA PRIDELAVE KORUZE - trenutno stanje - problematična (manj primerna območja) - kaj je že narejenega in preizkušenega za boljšo prilagoditev sušnim razmeram in kje so glavne ovira za spremembe - kaj se svetuje za prilagoditev • Primorska • Savinjska in Koroška • Gorenjska • Pomurje • Podravje • Dolenjska, Posavje in Bela krajina • Osrednja Slovenija in Kočevska

17. PRIMERI DOBRIH PRAKS NAMAKANJA KORUZE 1. VNS Ormož : • Namakalni sistem pokriva 400 ha in preko njega se namakajo tudi polja koruze. • Strošek vzdrževanja 20 do 40 €/ha KZ, strošek vode je 0,15 €/m3 vode. Pri namakanju koruze 5 x v sezoni je bil dosežen povprečen pridelek. Poraba vode za enkratno namakanje je 200m3/ ha, skupaj 1000 m3 vode/ha. Strošek energije je torej skupaj 150 €/ha površine. Iz tega sledi, da je bil strošek namakanja enega hektarja površine za kmeta 170 € ali največ 190 €. To pa je strošek 1 t koruznega zrnja. Tisti, ki so namakali v letu 2013, so pridelali nad 10 t zrnja. 2. Kmetije izven VNS: • Jožef Ozmec, lastnik 14-ha prašičerejske kmetije, koruzo v sušnih letih namaka z rolomatom, ki ga je nabavil leta 1993. Vodo za namakanje črpa iz bližnje reke Pesnice. Prvo namakanje koruze izvede običajno sredi junija z 10 -15 l/m2, nato ponovi namakanje še 2x. Investicija se mu je v 20 letih že nekajkrat povrnila.