1 / 29

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 3. Predavanje OBLIKE VARSTVENEGA NAČRTOVANJA sanacijsko in normativno. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija. OBLIKE VARSTVENEGA UKREPANJA. SANACIJSKO. PREVENTIVNO. OPAZOVANJE.

ide
Télécharger la présentation

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 3. Predavanje OBLIKE VARSTVENEGA NAČRTOVANJA sanacijsko in normativno

  2. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OBLIKE VARSTVENEGA UKREPANJA SANACIJSKO PREVENTIVNO OPAZOVANJE OKOLJSKI PREGLED SCENARIJ/NAČRT UKREPANJA NAČRT IZBOLJŠAV STANDARDIZACIJA OPTIMIZACIJA NORMATIVI REZERVATI ŠTUDIJE RANLJIVOSTI CELOVITA PVO PVO

  3. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija SISTEMI OPAZOVANJA Predmet opazovanja - spremljanja - Onesnaževanje okolja - imisijski monitoring - v tleh,vodah, zraku, rastlinskem, živalskem svetu - zdravstveni monitoring - emisijski monitoring - spremljanje virov onesnaževanja - Naravni pojavi - spremljanje meteoroloških, hidroloških, erozijskih, seizmoloških, radioloških, drugih geofizikalnih naravnih pojavov (Zakon o varstvu okolja, 1993, čl. 67) Opazovanja morajo biti neogibno povezana z načrtom ukrepanja - izvedljivost ukrepanja. Načrt ukrepov se pripravi vnaprej v obliki scenarijev, zaporedja in časa ukrepov ter odgovornosti za njihovo izvajanje.

  4. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJSKI PREGLED pripravljalni ukrepi izbor objekta pregleda program pregleda opredelitev skupine, ki izvaja pregled razprave o programu z odgovornimi v danem okolju zbiranje različnega gradiva, ki je relevantno za pregled ipd. dejavnosti na objektu - izvajanje pregleda opis in presoja sistema upravljanja presoja sistema nadzora neposreden pregled - evidentiranje stanja objekta vrednotenje spoznanj o stanju objekta poročanje o stanju in presoji objekta - razprave dejavnosti po pregledu priprava poročila in dodatne dopolnitve priprava končnega poročila načrt ukrepov za izboljšanje stanja uresničitev ukrepov za izboljšanje stanja FGG - IPŠPUP 2000/2001

  5. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OBLIKE VARSTVENEGA NAČRTOVANJA PREVENTIVNO STANDARDIZACIJA OPTIMIZACIJA tehnološko NORMATIVI PVO prostorsko REZERVATI ŠTUDIJE RANLJIVOSTI CELOVITA PVO

  6. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJEVARSTVENI NORMATIVI FGG - IPŠPUP 2000/2001 tehnološki emisijski kombinirani prostorski imisijski normativi

  7. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJEVARSTVENI NORMATIVI Značilnosti normativov - so kompromis - zato določajo še sprejemljive omejitve - pragove ki pomenijo še sprejemljiv minimum varstva - zato se s časom in z bogatenjem družbe stopnjuje njihova zahtevnost - čeprav pomenijo ‘družbeni sporazum’ se uveljavljajo zgolj s strokovnimi presojami - analizami, ker so izraženi z nekih strokovno opredeljivim stanjem okolja - njihovo uveljavljanje je videti kot docela strokovni problem

  8. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJEVARSTVENI NORMATIVI letne doze radioaktivnega žarčenja od l. 1902 do danes (Koblar J., 1987, s7) 1902 nenevarno 2500 R 1920 nenevarno 100 R 1931 dovoljeno 50 R 1936 neškodljivo 25 R 1948 dovoljeno 15 R 1956 dovoljeno 5 R 1959 dovoljeno 170 mR 1973 dovoljeno 150 mR

  9. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJEVARSTVENI NORMATIVI Predpisane ali predlagane plinaste emisije v ZDA (Šubic L., Cestni promet in okolje, 1989,s.17) Emisije škodljivih snovi v g/km, preračunane iz g/miljo zvezne omejitve verjetne omejitve Kalifornija 1978 1983 predlog1983 HC 0,93 0,26 0,24 CO 9,3 2,1 4,4 NOx 1,2 0,62 0,25

  10. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Okoljevarstveni normativi - kombinirani tehnološki in prostorski 1. Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje nočna raven dnevna raven mejne kritične mejne kritične ravni ravni ravni ravni 40 47 50 57 45 53 55 63 50 59 60 69 70 70 70 80 FGG - IPŠPUP 2000/2001 Območja občutljiva za hrup: I. Območje Naravno območje namenjeno turizmu in rekreaciji, neposredna okolica bolnišnic,zdravilišč in okrevališč ter območja naravnih parkov II. Območje Čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območja igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin III. Območje Trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju, mešano območje, območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče IV. Območje Industrijsko in obrtno območje brez stanovanj, območje transportne, skladiščne in servisnih ter hrupnejših komunalnih dejavnosti Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l RS, 5(1995), št. 45, s. 3530- 3536)

  11. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Sedaj je zavarovanih 8 % državnega ozemlja Article 4 2. Member States whose sites hosting one or more priority natural habitats types and priority species represent more than 5% of their national territory may, in agreement with the Commission, request that the criteria listed in Annex III (Stage 2) be applied more flexibly in selecting all the sites of community importance in their territory. (Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 On the Conservation of Natural Habitats and Wild Fauna and Flora)

  12. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Varstvo naravne dediščine kot normativno načrtovanje prostora • Normativnost se kaže v vnaprej opredeljenem varstvu • Odločitev za varstvo izhaja samo iz določenih značilnosti naravnega okolja • Izvajanje varstva terja posebna strokovna znanja, ne terja planiranja; strokovnjaki prepoznavajo stanja okolja, ki ustrezajo vnaprej določenim opredelitvam - normam, in dajo predlog ali odločajo o varstvu • Ne obstajajo ‘tehnološki’ omilitveni ukrepi • Edini ‘omilitveni’ ukrep je striktno varstvo in prepoved posegov oz. ravnanje v skladu z režimom varovanja • Tako varstvo se uveljavlja na celotnem zavarovanem območju (Annex 1, Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 On the Conservation of Natural Habitats and Wild Fauna and Flora)

  13. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OKOLJEVARSTVENI NORMATIVI - rezervati Prostorski rezervati - varovana območja 1. Naravovarstvena območja - naravni spomenik - strogi naravni rezervat - naravni rezervat - narodni park - regijski park - krajinski park 2. Vodno varstvena območja 3. I. območje kmetijskih zemljišč 4. Varovalni gozdovi 5. Gozdovi posebnega pomena

  14. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija DRUGE OBLIKE NORMATIVNEGA UREJANJA PROSTORA - področje urejanja krajine Tipologije krajinski značaj krajinski tip krajinska enota smernice Vrednotenje krajine opredelitev izjemnih krajin kakovostni razredi krajinska enota

  15. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija OPREDELITEV KRAJINSKI ENOT - REGIONALIZACIJA Osnova: Pokrajinsko-fiziognomične regije Slovenije 1. Alpske 2. Predalpske 3. Subpanonske 4. Kraške pokrajine notranje Slovenije 5. Primorske pokrajine (Ilešič,1958, s. 135-136) krajinske enote - homogene regije enoten krajinski značaj

  16. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija KRAJINSKA TIPOLOGIJA - primer Subpanonske krajine krajinski tipi: polja v ravnini obvodni prostor poplavni logi gričevje

  17. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija SMERNICE ZA POSEGANJE V / ZA UREJANJE KRAJINE Subpanonske krajine Ravninski njivski svet Svet je doživel agrarne operacije. Zato: obnova z vnašanjem vegetacijskih prvin poudarek na vertikalnih prvinah zaradi strukturnega členjenja - jagnjed, dob, jelša Poplavni log Poudarjanje varstva mokrišč, ostankov meandrov, poplavnosti Gričevje z vinogradi in gozdovi Ohranjati značilno delitev rab, ohranjati (obnavljati) naravno rastje na severnih pobočjih, ohranjati obraščenost vodotokov v dolinah

  18. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija 1 2 3 4 5 Vrednotenje krajinskih enot Merila: naravna ohranjenost raznovrstnost krajine prostorski red harmoničnost simbolni pomen naravnih prvin simbolni pomen kulturnih prvin Prostorski red: zelo velik prostorski red 1 velik prostorski red 2 srednje velik prostorski red 3 manj izražen prostorski red 4 majhen prostorski red 5

  19. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Kakovostna razvrstitev krajinskih enot

  20. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija IZJEMNE KRAJINE predlog njihove opredelitve v R Sloveniji Rovte Lendavske gorice Šmihel ob Krki Rožar pri Tinjanu

  21. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija EKOSISTEMSKE ENOTE Študije ranljivosti okolja na osnovi ekosistemske členitve prostora Zakon o varstvu okolja - Ur. L. RS, 3(1993), št. 32,s 1759 Čl. 52 Študija ranljivosti okolja temelji na ekosistemski členitvi prostora in jo sestavljajo kakovostna in količinska analiza okolja in njegovih sestavin, njegove občutljivosti glede posegov v okolje, regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti okolja, dosežene stopnje celotne in integralne obremenjenosti in ogroženosti, ocena še sprejemljivega obsega obremenitve in predlog stopnje varovanja okolja pred obremenitvami, vključno z območji, na katerih zaradi čezmerne obremenjenosti novi posegi v okolje niso dovoljeni. Iz študije naj bi izhajalo planiranje, programiranje in projektiranje posegov v okolje.

  22. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija EKOSISTEMSKE ENOTE študije ranljivosti okolja na osnovi ekosistemske členitve prostora (Zakon o varstvu okolja, 1993) kakovost okolja obseg razvrednotenja nosilna sposobnost - obremenljivost nevtralizacijska sposobnost okolja občutljivost ekosistema Ekosistemske enote Celovita presoja vplivov

  23. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija EKOSISTEMSKE ENOTE (Zakon o varstvu okolja, 1993) Ekosistemske enote severo- vzhodnega dela Slovenije (Bračko et al. 1996)

  24. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija EKOSISTEMSKE ENOTE Zakon o ohranjanju narave - Ur. L. RS, 9(1999), št. 56, s.7146 Naravovarstvene smernice Čl. 99 Naravovarstvene smernice, ki so pripravljene za območje države, so podlaga za ekosistemsko členitev prostora, na podlagi katere se pripravi študija ranljivosti okolja ob upoštevanju naravovarstvenih ugotovitev o občutljivosti in ranljivosti biotske raznovrstnosti ter naravnega ravnovesja na posameznih območjih ter zgoščenosti naravnih vrednot in zavarovanih območij ter stopnji ogroženosti naravnih vrednot.

  25. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija NARAVNO RAVNOVESJE Zakon o ohranjanju narave - Ur. L. RS, 9(1999), št. 56 Čl. 2 (biotska raznovrstnost) (1) Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov. (2) Raznovrstnost živih organizmov vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami,gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov. (3) Biotska raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja.

  26. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija NARAVNO RAVNOVESJE Zakon o ohranjanju narave - Ur. L. RS, 9(1999), št. 56 Čl. 3 (naravno ravnovesje) (1) Naravno ravnovesje je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. (2) Naravno ravnovesje je porušeno, ko poseg uniči številčno ali kakovostno strukturo življenjske združbe rastlinskih ali živalskih vrst, okrni ali uniči njihove habitate, uniči ali spremeni sposobnosti delovanja ekosistemov, prekine medsebojno povezanost posameznih ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev posameznih populacij.

  27. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija EKOSISTEMSKE ENOTE (Zakon o ohranjanju narave, 1999) Občutljivost in ranljivost biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja Zgoščenost naravnih vrednot in zavarovanih območij Ogroženost naravnih vrednot Celovita presoja vplivov Ekosistemske enote

  28. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija Ali je normativen pristop uspešen kot pri okoljevarstvenem načrtovanju? Pri premagovanju negotovosti je standardizacija lahko bolj učinkovita od napovedovanja (H. Simon, The Science of the Artificial, 1981) Normativne pristope podpira državna administracija, posebej v bolj centraliziranih političnih okoljih Norme so neposredno uporabne pri tehnološko naravnanih varstvenih dejavnostih Na splošno je normativni pristop zelo sprejemljiv za ‘strokovnjak-naj-odloča’ razvojno filozofijo; tako filozofijo ta pristop tudi promovira Družbeni sporazum o varstvu je namreč že impliciran v normi Normativni pristop zahteva jasno opredeljene parametre merjenja stanja okolja in možnost njihovega merjenja

  29. Podiplomski študij FGG - Prometna ekologija HVALA ZA POZORNOST

More Related