1 / 35

1. vaja Meteorološke meritve in opazovanja

1. vaja Meteorološke meritve in opazovanja. je interdisciplinarna znanost, ki proučuje sistem medsebojne povezanosti med vremenom in kmetijskimi kulturami, domačimi živalmi, rastlinskimi boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi živalmi v ekosferi.

Télécharger la présentation

1. vaja Meteorološke meritve in opazovanja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 1. vaja Meteorološke meritve in opazovanja

  2. je interdisciplinarna znanost, ki proučuje sistem medsebojnepovezanosti med vremenom in kmetijskimi kulturami, domačimi živalmi,rastlinskimi boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi živalmi v ekosferi Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlin nam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimbolj IZKORISTIMO UGODNE podnebne danosti in se poskušamo IZOGNITI NEUGODNIM, da bi tako dosegli optimalno kakovost in velikost pridelka AGROMETEOROLOGIJA kot del BIOMETEOROLOGIJE

  3. ANALIZA IN PROGNOZA VREMENA ANALIZA VREMENA-določevanje vremenskega stanja (stanja atmosfere) – DIAGNOZA VREMENA – nad nekim področjem v DOLOČENEM TRENUTKU na OSNOVI IZMERJENIH IN OPAZOVANIH VREDNOSTI LOČITI POJMA KLIMA IN VREME! PROGNOZA VREMENA – na osnovi analize vremena predvideva STANJE ATMOSFERE V PRIHODNOSTI

  4. VREMENSKI EKSTREMI: TEMPERATURA - najvišja dnevna temperatura zraka (v senci) 57,8°C El Azizia, LIBIJA 13.9.1922 - najvišja povprečna letna temperatura zraka 34,4°C Dallol, ETIOPIJA

  5. VREMENSKI EKSTREMI: TEMPERATURA - najnižja dnevna temperatura zraka -89,2°C Vostok, ANTARKTIKA, 21 julij 1983 - najnižja povprečna letna temperatura zraka -56,7°C Vostok, ANTARKTIKA

  6. VREMENSKI EKSTREMI: padavine - največja letna količina padavin 11 870 mm Mawsynram, INDIJA - najobilnejši naliv v 24-tih urah 1870 mm Cilaos, otok La Reunion, Indijski ocean

  7. VREMENSKI EKSTREMI: padavine - največ deževnih dni do 350 dni na leto Mt. Waialeale (1569 m), HAVAJI - največ nevihtnih dni povprečno 322 dni na leto Bogor, Java, Indonezija

  8. VREMENSKI EKSTREMI: padavine - najbolj suh kraj na svetu 0,5 mm (letno povprečje) puščava Atacama, ČILE daljša obdobja (več deset let) brez padavin

  9. VREMENSKI EKSTREMI - največja hitrost vetrav gorah 371 km/h Mt. Washington (1918 m), USA, 12.4.1934 v nižini 333 km/h Thule, Greenland 8.3.1972 - najdebelejša toča kosi, težki do 1kg Gopalganj, Bangladeš, 14.4.1986

  10. Meteorološke meritve in opazovanja - meteorološki sateliti - meteorološki radarji - meritve z radiosondami - klasične meteorološke postaje (opazovanja in meritve) - avtomatske meteorološke postaje - oblaki

  11. A R S O (bivši HMZ)Agencija Republike Slovenije za Okolje • www.arso.gov.si • dežurni prognostik 090 7130 ali 090 93 41 30 (tudi z mobilnega omrežja) • odzivnik 090-93-9822 • teletekst stran 161...

  12. Meteorološki sateliti Dve glavni skupini: polarno-orbitalni geo-stacionarni

  13. Geo-stacionarni sateliti METEOSAT nad ekvatorjem (φ = 0°) oddaljeni od zemeljskega površja ~36000 km ves čas nad isto točko na Zemlji (λ = konst., ) opazujejo ~ 1/3 zemeljskega površja ločljivost: najboljša nad ekvatorjem in geografsko dolžino, kjer so nameščeni (VIS ~ 2 km, IR ~ 5 km)

  14. MSG do l. 2018 (4 sateliti)

  15. Polarno-orbitalni sateliti -krožijo nad Zemljo(φkonst.) na višini okrog 900 km(od 800 do nekaj 1000 km) -opazujejo pas širok nekaj 100 km, ki ga zamikajo (λ konst.) Zemljo obkrožijo v eni do dveh urah – dvakrat dnevno so nad isto točko na Zemlji.

  16. METEOROLOŠKI SATELITI

  17. Svetli toni – oblaki z nižjo temperaturo (segajo višje v ozračje) Temnejši toni – toplejša področja (ponavadi kopno ali morje, pozimi lahko tudi megla ali nizka oblačnost) Slika oblačnosti v infra-rdečem spektru je posneta z geo-stacionarnega vremenskega satelita METEOSAT

  18. METEOROLOŠKI RADARJI - ocenakoličine padavin v okolici - domet med 100 in 500 km od radarja Antena meteorološkega radarja

  19. meteorološka postaja LISCA z radarjem RADAR (angl.Radio Detection and Ranging) je kratica, ki označuje sistem za radijsko detekcijo in rangiranje.

  20. Meteor. radarji - delovanje impulzdolg nekaj s (nekaj 100 m), presledeknekaj ms (nekaj 100 km) potuje skozi atmosfero s svetlobno hitrostjo (3×108 m/s) in se sipa na ovirah (hrib, letalo, množica kapljic v oblaku) odboj sipanje v vse smeri – del proti anteni – zaznamo odboj • usmeritev antene - smer, kjer je ovira • zakasnitev odmeva za časom izsevanja – oddaljenost ovire • jakost odmeva – odbojne lastnosti ovire

  21. Meteorološki radarji Mreža meteoroloških radarjev v Evropi

  22. Radiosondažne meritve Radiosonda – balon, napolnjen s helijem, na katerega je pripeta škatla z inštrumenti za meritve vertikalnih profilov vlage, temperature zraka in zračnega tlaka. Horizontalno hitrost vetra na različnih nadmorskih višinah, lahko ocenimo na podlagi spreminjanja lege radiosonde, ki ji sledimo s pomočjo GPS-a.

  23. Radiosondažna postaja Radiosondažne meritve Spuščanje radiosonde

  24. Lokacije radiosondažnih meritev v Evropi ( ) in GPS anten za sledenje radiosond ( ) Primer radiosondažne meritve v Ljubljani • Uporaba meritev • lokalna ocena stabilnosti atmosfere • ocena nivoja oblačnih plasti • analiza met. spremenljivk v višjih plasteh ozračja • vhodni podatki za meteorološke prognostične modele

  25. Meteorološke postaje TRENUTNO STANJE (2006) v Sloveniji • Klasične meteorološke postaje • 42 klimatoloških postaj • Opazovanja in meritve ob 7h, 14h, 21h • Na nekaterih postajah (glavne) opazovanja in meritve vsako uro (npr. letališča), nabor meritev pa je večji – poklicni opazovalci. • 188 padavinskih postaj • meritev količine padavin ob 7h in opazovanja vremena • Avtomatske meteorološke postaje • Fenološke postaje (60)

  26. Mreža klimatoloških postaj

  27. MERITVE Zračni pritisk Temperatura zraka in tal (Temperatura morja) Vlažnost zraka Izhlapevanje Smer in hitrost vetra Količina padavin Višina snežne odeje in novozapadlega snega Trajanje sončnega obsevanja OPAZOVANJA Oblačnost Vidnost Stanje tal in morja Pojavi v atmosferi Meritve in opazovanja

  28. Meritve, opazovanja, klimatološki dnevnik Meritve in opazovanja se zapisujejo v dnevnik opazovanj. - enotna razpredelnica za vpisovanje meteoroloških opazovanj in meritev - vsebuje tudi informacijo o opazovalcu ter terminu opazovanj

  29. OPAZOVALNI PROSTOR • prostor za opazovanja in meritve na klasični meteorološki postaji • velikost 20m × 20 m • nizko pokošena trava • v okolici ni večjih ovir, ki bi vplivale na meritve (turbulenca, senca)

  30. VREMENSKA HIŠICA • 2m nad tlemi (vpliv tal ni več tako izrazit) • bele barve (ni segrevanja) • dvojne žaluzije (zaščita pred vetrom, izmenjava zraka je omogočena) • vrata obrnjena proti severu (pri odčitavanju direktni sončni žarki ne padajo na inštrumente)

  31. VREMENSKA HIŠICA • INŠTRUMENTI • suhi (temperatura zraka) in mokri termometer, ki skupaj z ventilatorejm tvorita psihrometer (vlaga v zraku) • maksimalni in minimalni termometer (ekstremne vrednosti temperature zraka) • termograf (časovno spreminjanje temperature zraka) • higrograf (časovno spreminjanje vlage v zraku) • ponekod v posebni hišiciše Wildov evaporigraf (časovni potek izhlapevanja vode)

More Related