1 / 39

Žvečenje in požiranje

Žvečenje in požiranje. Oživčenje temporomandibularnega sklep - mehanoreceptorji. a. Ruffinijeva ali Meissnerjevega telesca (globularni ali ovoidni končiči) so raztresena po ovojnici, imajo nizek prag, se počasi adaptirajo, verjetno A beta vlakna

jereni
Télécharger la présentation

Žvečenje in požiranje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Žvečenje in požiranje

  2. Oživčenje temporomandibularnega sklep - mehanoreceptorji • a. Ruffinijeva ali Meissnerjevega telesca (globularni ali ovoidni končiči) so raztresena po ovojnici, imajo nizek prag, se počasi adaptirajo, verjetno A beta vlakna • b. Pacinijeva telesca z debelo ovojnico so v globljih plasteh kapsule in v bližini žil, imajo nizek prag in se hitro adaptirajo, tipa A beta • c. Golgijeva fusiformna telesca v ligamentih in tetivah sklepa, imajo visok prag in se zelo počasi adaptirajo

  3. Oživčenje temporomandibularnega sklep – ostali receptorji • nekorpuskularni receptorji (prosti živčni končiči nemieliniziranih vlaken v lateralnem ligamentu) • droben mieliniziran plexus v kapsuli (A delta vlakna in nemielinizirana C vlakna) - povezana z zaznavo bolečine)

  4. Mišice, ki sodelujejo pri žvečenju • Elevatoji mandibule: • m. masseter (vlakna I in IIa) • m. temporalis (prevladujejo vlakna I) • m. pterygoideus medialis (vlakna I in IIa) • m. pterygoideus lateralis (prevladujejo vlakna I)

  5. Mišice, ki sodelujejo pri žvečenju • Depresorji mandibule: • Suprahyoidne mišice: • m. digastricus (prevladujejo vlakna IIa) • m. mylohyoideus • m. geniohyoideus • m. stylohyoideus • Infrahyoidne mišice: • m. sternohyoideus • m. thyrohyoideus • m. omohyoideus • m. sternothyroideus

  6. Incizija • Kondil potuje naprej in navzdol – zobje se razmaknejo • Zobje zagrizejo v hrano – mandibula se premakne nazaj ter levo in desno (žagajoči gibi razrežejo hrano)

  7. Mišice, ki sodelujejo pri transportu hrane • Ekstrinzične mišice jezika – nadzorujejo položaj in gibe jezika • Intrinzične mišice jezika – skrbijo za obliko jezika • Obrazne mišice

  8. Faze žvečenja • razmik med zobmi – faza odprtja čeljusti (počasna in hitra) • zobje se dotaknejo – faza hitrega zaprtja čeljusti • Nastane asimetrija gibov na delovni in na nasprotni strani čeljusti – neenaka aktivacija mišic na obeh straneh • faza v kateri se drobi hrana med zobmi – počasna faza zapiranja čeljusti (kontaktna faza ali faza moči)

  9. Nadzor žvečenja • Zavesten nadzor v motoričnem korteksu • Refleksna aktivnost – generator gibov (?), cerebelumu • Gibe nadzorujejo receptorji periodontalnih ligamentov, mišic, sklepov, receptorji za pritisk in dotik v jeziku in nebu

  10. Refleksni nadzor žvečenja • Maseterski refleks • Refleks odpiranja čeljusti • Razbremenitveni refleks

  11. Sesanje in pitje • Sesanje • Pri sesanju materinega mleka je negativen pritisk v ustih • Pri pitju mleka iz stekleničke je pozitiven pritisk v ustih • Pitje tekočine • Faza zbiranja tekočine v sprednjem delu ustne votline • Faringealna faza požiranja

  12. Požiranje bolusa • oralna faza – se začne, ko nastane bolus v zadnjem delu ustne votline. Traja 1 sekundo in je hotena, se lahko začne in zaključi hoteno. • faringealna faza – refleksna. Traja 0,1 sekunde. • esofagealna faza – refleksna Traja nekaj sekund.

  13. Oralna faza • oblikovanje bolusa in topljenje s slino med jezikom in nebom • potiskanje bolusa nazaj pri zaprtih ustih in zobeh v okluziji. Bolus se dotakne posteriorne stene farinksa in arcusov palatoglossusov

  14. Faringealna faza • Aktivacija centra za požiranje v retikularni formaciji • Zaščita dihalnih poti • Inhibicija respiracije • Zaprtje dihalnih poti • Stik glasilk • Epiglotis pade kot pokrov na larinks šele na koncu prvega požirka • Zatesnitev nosne votline –dvig mehkega neba

  15. Ezofagealna faza • Relaksacija mišice, ki zapira požiralnik med dihanjem • Peristaltični val (m. constrictor pharyngis)

  16. Govor – nastajanje zvoka • Spreminjanje toka izdihanega zraka med glasilkami – vibriranje • Oddaljenost glasilk določa glasnost zvoka • Napetost glasilk določa frekvenco ali višino zvoka

  17. Načina nastajanja govora • s selektivnim ojačanjem točno določenih frekvenc s spreminjanjem volumna resonančnih votlin – nastajanje vokalov • s kontroliranjem spuščanja zraka – nastajanje konzonantov

  18. Okus in voh

  19. Tipi odgovorov • Depolarizacija • Hiperpolarizacija, ki ji sledi depolarizacija • Hiperpolarizacija

  20. Izločanje sline

  21. Skupne lastnosti žlez slinavk • sekretomotorična avtonomna vlakna nadzirajo pretok • osmotski pritiske je nižji kot v serumu. • Osmotski pritisk narašča, ko narašča tok sline • V slini je 2 do 10 krat višje koncentracije K+ v primerjavi s serumom. • Vsebuje visoko koncentracijo amilaze

  22. Dejavniki, ki vplivajo na izločanje sline • cirkadialne variacije toka (med spanjem je tok skoraj enak 0) • spremembe pretoka vplivajo na sestavo (med večanjem pretoka koncentracija Na+, Cl- in HCO3- proteinov in amilaze raste, koncentracija K+ pada) • pretok je pod vplivom avtonomnega živčevja (predvsem parasimpatika pa tudi simpatik zvečata pretok) • vpliv je refleksen preko draženja mehanoreceptorjev in receptorjev za okus

  23. Nadzor avtonomnega živčevja • inhibira sekrecijo K+ • Inhibira reabsorbcijo Na+ • stimulirana sekrecija HCO3- • parasimpatik zveča pretok sline • simpatik zveča koncentracijo proteinov

  24. Bolečinski receptorji v pulpi

  25. Inervacija pulpe • Nevroni imajo jedra gangliju v n. trigeminusa • Centrlni aksoni se končajo v jedru trigeminusa • V pulpi vlakna konvergirajo proti apeksu • Pulpa je v glavnem oživčena z: • A delta vlakni • C vlakni

  26. Tipi živčnih vlaken v pulpi • holinergična debela in tanka vlakna • tanka vlakna, ki vsebujejo substanco P • simpatična nemielizirana vlakna, ki vsebujejo noradrenalin ali VIP • vlakna, ki vsebujejo snov, ki je gensko podobna kalcitoninu (vstopajo v dentinske tubule).

  27. Živčni končiči • Segajo 1 do 2 mm v dentin • Potekajo v dentinskih tubulih ob procesusih odontoblastov • Največja gostota je na vrhu pulpe in najmanjša v koreninah • Gostota inervacije ne vpliva na intenziteto bolečine • Niso mehansko povezani z odontoblasti

  28. Aferentna vlakna • Nimajo spontane aktivnosti • A delta vlakna reagirajo tudi na mehansko stimulacijo • C vlakna lahko reagirajo na toplotno draženje • Vnetje pulpe vpliva na odgovore aferentnih vlaken (postanejo spontano aktivna in močneje odgovorijo na draženje dentina=hipersenzitivnost dentina)

  29. Sklenina • Sklenina je občutljiva na: • Toplotno draženje • Mehansko draženje • Kemično draženje • Nima živčnih končičev

  30. Mehanizem draženja živčnih končičev v dentinu-hidrodinamična teorija • Draženje povzroči premikanje tekočine v dentinskih tubulih in živčne končiče • Ojačanje na meji med dentinom in pulpo zaradi akumulacije tekočine na tem mestu • Katerikoli dražljaj, ki povzroči premik tekočine, draži živčne končiče • Direktni dražljaj je mehanski zaradi spremembe pritiska

  31. Ne-bolečinsko draženje pulpe • A beta vlakna iz mehanoreceptorjev z nizkim pragom • Sodelujejo pri regulaciji sile pri žvečenju

  32. Centralna projekcija bolečinskih vlaken • Centralni aksoni se končajo: • v zadnjem rogu hrbtenjače • V možganskem deblu (imajo pomen za prebolečinske občutke ali pri prostorski diskriminaciji bolečine) • Projekcije v ventromedialnem in ventrobazalnem delu talamusa • Projekcije v obrazni del primarnega senzoričnega korteksa (večino nevronov lahko vzdražijo tudi nebolečinski dražljaji-konvergenca)

  33. Regeneracija • Po prekinitvi živca pride do ponovnega vraščanja žičnih vlaken v pulpo • Zaznava se obnovi, ko se živčni končiči vrnejo v dentin • Med resorpcijo korenin mlečnih zob je nekaj časa inervacija skupna za mlečni in nadomestni stalni zob • Sledi degeneracija pulpe mlečnega zoba, stalni zob prevzame njegovo inervacijo

  34. Periodontalni mehanoreceptorji

  35. Receptorji • Mehanoreceptorji Ruffinijevega tipa • Lokalizirani v apikalni tretjini zobne korenine • Debela mielinizirana vlakna • Končiči so v stiku s kolagenskimi ligamenti

  36. Način draženja periodontalnih mehanoreceptorjev • Premik zoba v alveoli povzroči napetost v preiodontalnem ligamentu, kar draži receptorje • Stopnja draženja je odvisna od: • Intrinzičnih lastnosti receptorjev • Od velikosti sile, ki je potrebna za premik zoba (statična faza odgovora) • Položaj receptorja vpliva na karakteristiko odgovora • Smer premika (kot premika - pri manjši sili je manjša občutljivost na kot premika) • Hitrost draženja (dinamična faza odgovora)

  37. Posamezni nevroni • Lahko reagirajo na več smeri premikov enako močno (posledica zapletene ureditve kolagenskih vlaken) • 50% jih ima spontano aktivnost • Nekateri odgovorijo na draženje več zob • Regeneracija nastopi po 6 tednih in nikoli popolna

  38. Delitev nevronov • Nevroni s telesi v gangliju n. trigeminusa: • izhajajo predvsem iz sredine korenine • Imajo sinapse v senzoričnem jedru trigeminusa • Odgovorijo na draženje posameznega zoba • Nevroni s telesi v mesencefaličnem jedru trigeminusa: • Izhajajo predvsem iz apeksa korenine • Nimajo sinaps • Odgovorijo na draženje več zob • Reagirajo največ 10 sekund (inhibicija)

  39. Centralne projekcije • Ventroposteromedialno jedro talamusa • Posamezna področja reagirajo na premike posameznih zob ali celih kvadrantov - konvergenca

More Related