1 / 60

Sodno varstvo v EU

Sodno varstvo v EU . Doc. dr. Janja Hojnik 12. in 19. april 2010 . Sodišče EU. Preimenovanje (člen 19 PEU) : Sodišče (doslej Sodišče ES) Splošno sodišče (doslej Sodišče prve stopnje) Specializirana sodišča S odišče za uslužbence. http://curia.europa.eu.

ksena
Télécharger la présentation

Sodno varstvo v EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Sodno varstvo v EU Doc. dr. Janja Hojnik 12. in 19. april 2010

  2. Sodišče EU • Preimenovanje (člen 19 PEU): • Sodišče (doslej Sodišče ES) • Splošno sodišče (doslej Sodišče prve stopnje) • Specializirana sodišča • Sodišče za uslužbence http://curia.europa.eu dr. Miro Prek prof. dr. Marko Ilešič prof. dr. Verica Trstenjak 2 2

  3. Pristojnosti Sodišč EU Člen 19 PEU • 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. • Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta 3

  4. Pristojnosti Sodišča EU Člen 19 3. Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb: a) odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba; b) na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije; c) odloča o drugih zadevah, predvidenih v Pogodbah. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  5. Vrste postopkov pred Sodiščem EU Neposredni:Tožba proti državi članici Tožba na razveljavitev akta EU Tožba zaradi molka organa Postopki s tožbami uslužbencev EU Tožba na odškodnino zoper EU Posredni:Postopek predhodnih vprašanj/odločanja 5 5 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  6. Delitev nalog (člen 256 PDEU – prej 225 PES + Statut) • Sodišče: tožbe glede izvrševanja prava EU + splošna pristojnost za predhodno odločanje + pritožbe zoper odločbe Slošnega sodišča+presoja predhodnih odločitev Splošnega sodišča; • Splošno sodišče: ostali neposredni postopki + predhodno odločanje v specifičnih primerih + pritožbe zoper odločitve specializiranih sodišč, odškod. zahtevki FO/PO; • nacionalna sodišča: izvrševanje/uporaba prava EU; postavljanje predhodnih vprašanj o razlagi in veljavi prava EU, če se jim poraja dvom o tem. 6 6 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  7. Statistika zadev po vrsti postopkov (2004-08) 7 7 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  8. Razmerje direktnih tožb 8 8 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  9. Postopki proti državi članici • Zasebno-pravno varstvo: posameznik proti DČ • Sklicevanje na pravo EU ob kršitvah s strani DČ (neposredni učinek, konsistentna razlaga, odškodninska odgovornost DČ); • Pred nacionalnimi sodišči in upravnimi organi; • Javno-pravno varstvo • Komisija proti DČ (člen 258 PDEU); • DČ proti DČ (člen 259 PDEU); • Pred Sodiščem EU. 9 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  10. SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA PRVE STOPNJEz dne 31. marca 2009V zadevi T‑105/09 AJ,Janja Polanec, s stalnim prebivališčem v Mariboru (Slovenija), tožeča stranka,protiRepubliki Sloveniji, tožena stranka,zaradi vloge za pravno pomoč na podlagi člena 95 Poslovnika Sodišča prve stopnjePREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTIsprejema naslednjiSklep(…)glede na to, da Sodišče prve stopnje ni pristojno, da odloči o tožbi, ki jo je fizična oseba vložila proti državi članici, je pravno sredstvo, v zvezi s katerim je zaprošena pravna pomoč, očitno nedopustno, jePREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJEsklenil:Vloga za pravno pomoč v zadevi T‑105/09 AJ se zavrne.V Luxembourgu, 31. marca 2009.Sodni tajnik          PredsednikE. Coulon          M. Jaeger Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  11. Člen 258 PDEU (prejšnji člen 226 PES):Komisija v. DČ • Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti po tej Pogodbi, poda o zadevi obrazloženo mnenje po tem, ko je tej državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe. • Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  12. Splošno o tožbi • Komisija – varuh prava EU! • Zaradi kršitve prava EU s strani države – ne glede na to, kateri organ države je kršitev zagrešil (EK v. Belgija, 77/69): • Pomen kršitve: • kršitev vsake zavezujoče obveznosti iz prava EU (Pogodbe, medn. pogodbe, uredbe, direktive, sklepa, splošnih načel prava EU); • V obliki storitve ali opustitve; • Objektivna odgovornost DČ z možnostjo ekskulpacije; • Ni časovne omejitve za tožbo; • EK ni treba izkazovati pravnega interesa za tožbo. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  13. Postopek • Komisija izve za kršitev: • po lastni preiskavi, sporočilu s strani EP, pritožbi posameznikov; • diskrecija EK glede začetka postopka; • Neformalna faza – izmenjava mnenj; • Formalna faza: • Uradni opomin (formalno pismo): utemeljitev kršitev in poziv DČ po utemeljitvah v določenem roku; • Obrazloženo mnenje; • Sodna faza: tožba pred Sodiščem EU • Isti temelji kot v obrazloženem mnenju; • Diskrecija EK po tožbi; • Intervencija drugih DČ; • Tožba upravičena, tudi če med sodnim post. DČ kršitev odpravi • Učinek za druge DČ; • Da DČ ne odlašajo z odpravo kršitve do sodbe Sodišča; • Da se lahko sodi tudi o kratkotrajnih kršitvah; • Pomoč odškodninskim tožbam v DČ (ne predpogoj!!!); • Ugotovitvena sodba Sodišča. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  14. SODBA SODIŠČA (sedmi senat) z dne 12. marca 2009(*) „Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2004/35/ES − Okoljska odgovornost v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode − Neopravljen prenos v predpisanem roku“ V zadevi C‑402/08, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 17. septembra 2008, Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata U. Wölker in V. Kovačič, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, tožeča stranka, proti Republiki Sloveniji, ki jo zastopa A. Vran, zastopnica, tožena stranka, SODIŠČE (sedmi senat), (…) izreka naslednjo Sodbo (…) Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: 1)      Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila obveznosti iz te direktive. 2)      Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  15. Člen 259 PDEU (prejšnji člen 227 PES):DČ v. DČ Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, lahko zadevo predloži Sodišču. Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz te pogodbe, mora zadevo predložiti Komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  16. DČ proti DČ • Pritožbo nasloviti na Komisijo; • Če Komisija v 3 mesecih ne izda obrazloženega mnenja oz. ne začne tožbe, lahko postopek pred SEU prične sama DČ; • Redko uporabljen: • Francija proti Veliki Britaniji, 141/78 (ribištvo; zmaga Francija); • Belgija proti Španiji, C-388/95 (vino; Belgija izgubi). Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  17. Posledice sodbe Sodišča • SEU ugotovi kršitev obveznosti DČ, ki izhajajo iz prava EU; • DČ je zavezana sprejeti potrebne ukrepe za spoštovanje sodbe; • Nemudoma oz. v roku, ki ji ga določi Komisija; • Kaj če DČ ne spoštuje sodbe? • Pred Maastrichtom: zgolj možnost ponovnega sojenja; • Pogodba iz Maastrichta: denarna kazen za DČ, ki ne spoštuje sodbe Sodišča EU. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  18. Člen 260 PDEU (prejšnji člen 228 PES):denarna kazen za DČ 1. Če Sodišče ugotovi, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.  2. Če Komisija meni, da zadevna država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred Sodiščem vloži tožbo, potem ko je tej državi dala možnost za predložitev stališča. Pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na okoliščine zadeve. Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo povprečnine ali denarne kazni. Ta postopek ne posega v člen 259. 18 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  19. Člen 260 PDEU (prejšnji člen 228 PES):denarna kazen za DČ 3. Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 258, ker zadevna država članica ni izpolnila obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar meni, da je ustrezno, določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica plača. Če Sodišče ugotovi kršitev lahko naloži zadevni državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki ne presega zneska, ki ga je določila Komisija. Obveznost plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi. 19 19 19 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  20. Denarna kazen za DČ • Obliki kazni: • Pavšalni znesek(lump sum) – kazen za kršitev od sodbe na ugotovitev kršitve prava EU do nove sodbe; • Dnevna kazen (lahko tudi polletna) – za vsak dan zamude pri izpolnitvi dajatvene sodbe SEU. • Kumulacija: KOMISIJA proti FRANCIJI, C-304/02 • 57.761.250 € za vsako obdobje 6 mesecev + • PAVŠALNI ZNESEK: 20.000.000 € Razlikuj od: • odškodninske odgovornosti DČ in • denarne kazni v konkurenčnih postopkih. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  21. Povečanje učinkovitosti denarne kazni po Lizbonski pogodbi • V primeru, ko je Sodišče že ugotovilo kršitev prava EU s strani držav članic, Komisiji ni več treba izdati obrazloženega mnenja; • združitev ugotovitvenega in dajatvenega postopka za kršitve glede pravočasne implementacije direktiv: • Kršitev procesne ali materialne obveznosti? • Zgolj za primere neimplementacije ali za vse kršitve pri implementaciji? • Delna vezanost Sodišča na predlog kazni s strani EK. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  22. Kriteriji za določitev višine kazni • Sporočilo o izvajanju člena 228 PES, SEC (2005)1658 • EK pri predlogu kazni upošteva: • trajanje kršitve; • ali je država članica sploh že storila kaj v smeri spoštovanja sodne odločbe: • resnost kršitve (teža prekrška); • sposobnost države za plačilo kazni; • svarilna funkcija kazni. • Sorazmernost kazni kršitvi: EK proti Španiji, C-278/01 • Pri kazni zaradi neimplementacije direktiv SEU ne sme preseči predloga EK! Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  23. Tožbe proti EU • Ne na splošno, ampak zoper institucije: • Presoja zakonitosti aktov EU z neposredno tožbo – ničnostna tožba (člen 263 PDEU); • Posredna presoja zakonitosti (člen 267 PDEU); • Molk organa (člen 265 PDEU); • Ugovor nezakonitosti (člen 277 PDEU); • Odškodninska odgovornost EU (člen 340 PDEU); • Tožbe uslužbencev EU (člen 270 PDEU). Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  24. Ničnostna tožba • Splošne opredelitve tožbe: • Mehanizem za presojo procesne in materialne zakonitosti aktov EU; • 4 pogoji za uspešno izpodbijanje veljavnosti aktov EU: • Akt mora biti takšen, da ga je mogoče izpodbijati; • Obstoj procesne ali materialne nezakonitosti; • Zahtevek podan v predpisanem časovnem okvirju; • Subjekt, ki akt izpodbija (tožnik), mora imeti sposobnost biti stranka v tem postopku. 24

  25. Člen 263 PDEU (prejšnji člen 230 PES): ničnostna tožba 1. Sodišče nadzira zakonitost zakonodajnih aktov , ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne banke razen priporočil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim učinkom za tretje osebe. Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe. 2. V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, ki jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. 3. Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo Računsko sodišče, Evropska centralna banka in Odbor regij. 25 25 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  26. Člen 263 PDEU (prejšnji člen 230 PES): ničnostna tožba 4. Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. 5. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni učinek. 6. Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. 26 26 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  27. Razlogi izpodbijanja • nepristojnost (ultra vires); • bistvena kršitev postopka; • kršitve Pogodbe o ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo; • zloraba pooblastil. Légalité externe (tudi ex officio) Légalité interne (le na predlog) 27 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  28. Sposobnost biti stranka v postopku • Privilegirani tožniki: • Države članice, Svet EU, Komisija, Evropski parlament; • Lahko zmeraj vložijo tožbo, tudi če je odločitev naslovljena na koga drugega. • Pol-privilegirana tožnika: • Računsko sodišče, Evropska centralna banka, Odbor regij; • Lahko vlagajo tožbo za varovanje svojih prerogativ; • Neprivilegirani tožniki: • Fizične in pravne osebe; • Zelo omejena možnost za vložitev te tožbe. 28 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  29. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  30. Člen 263 (4) Lizbonske pogodbe • Od uveljavitve LP so posamezniki upravičeni izpodbijati: • akte, naslovljene na njih same; • akte, ki niso naslovljeni na njih, a jih neposredno in posamično zadevajo (lahko tudi zakonodajni; Codorniu); • predpise, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov, a jih neposredno zadevajo. 30 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  31. Neposredno zadevanje • presojamo vzročno zvezo med spornim aktom EU in spremembo pravnega položaja tožnika; • pravni akt posameznika neposredno zadeva, če ima neposredni učinek na njegov pravni položaj; • Sporno, ko so učinki akta odvisni od diskrecijske odločitve naslovnika akta (Alcan, 69/69)(“posameznik bi imel pravico, če bi naslovnik akta ES…”). 31 31 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  32. Posamično zadevanje • Plaumann (25/62): posameznika odločba posamično zadeva, če ga“zadeva zaradi določenih značilnosti, ki so mu lastne, ali zaradi okoliščin, ki ga razlikujejo od vseh drugih oseb in je zaradi teh okoliščin individualno opredeljen. V predmetnem primeru sporna odločba tožnika zadeva kot uvoznika klementin, tj. iz razloga gospodarske dejavnosti, ki jo lahko ob vsakem času opravlja katerakoli oseba, in ni takšna, da bi tožnika opredeljevala kot naslovnika.” 32 32 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  33. Bo tretja možnost odpravila dosedanjo praznino v sistemu pravnih sredstev? • sporni ukrep je »predpis« - nezakonodajni ali tudi zakonodajni akti? • vlagatelja tožbe neposredno zadeva; • ne potrebuje izvedbenih ukrepov – test pravne popolnosti; - kaj če DČ sprejme izvedbeni akt, čeprav le-ta ni potreben? Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  34. Pravne posledice sodbe Sodišča EU • Tožba utemeljena – akt je ničen: • Delno (ne bistvenih določb!) ali v celoti; • Erga omnes učinek; • Ex-tunc; izjemoma ex-nunc ali od sprejema novega akta; • Odgovorna institucija mora sprejeti potrebne ukrepe za spoštovanje sodbe. • Tožba zavržena ali zavrnjena: • Res iudicata. 34 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  35. Člen 269 PDEU (nov): presoja suspenza pravic DČ zaradi kršitve temeljnih vrednot EUSodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena.Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma tega predloga. 35 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  36. Člen 7 PEU 1. Na podlagi obrazloženega predloga 1/3 DČ, EP ali EK lahko Svet po odobritvi EP z večino 4/5 svojih članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno DČ, in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila. Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih je bila sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani. 2. Evropski svet lahko na predlog 1/3 DČ ali EK in po odobritvi EP soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2, potem ko je pozval zadevno DČ, naj predloži svoje pripombe. 3. Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te DČ v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja pravic in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Obveznosti zadevne DČ po teh pogodbah so zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče.  4. Svet lahko s KV naknadno sklene, da se ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni.  (…) Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  37. Molk organa Člen 265 PDEU (prejšnji člen 232 PES)  Če Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja krši Pogodbi , lahko države članice in druge institucije Unije vložijo pri Sodišču tožbo za ugotovitev kršitve. Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja. Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija predhodno pozvana k ukrepanju. Če v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih. Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali mnenja. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  38. Tožba zaradi molka organa • Izpodbojne opustitve: načeloma zgolj opustitve sprejema akta s strani institucije EU (≠ ni sprejela takšnega akta, kot bi želel tožnik); • Dokazati obveznost delovanja (duty to act) ≠ diskrecija EK; • Opredeliti akt, ki bi moral biti sprejet – imeti pravne učinke; • Postopek: poziv instituciji k ukrepanju + 2 meseca institucija ne oblikuje stališča. 38 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  39. Ugovor nezakonitosti (exceptioillegalis - člen 277 PDEU) “Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 263 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem pododstavku člena 263, ne uporablja.” - PDEU več ne našteva izrecno aktov, ampak se exc. illegalis uporablja za vse splošne akte. 39 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  40. Ugovor nezakonitosti (exceptioillegalis) • Nesamostojen postopek – ugovor v neposrednem postopku; • Namen: strankam omogočiti uveljavljanje nezakonitosti splošnega akta (ne le uredbe!) z namenom, da se v konkretnem postopku ne uporabi; • “Vsaka stranka” – vendar zlasti neprivilegirani: • Posledica: neuporaba akta, NE njegova razveljavitev; učinek inter partes • Ni dopusten, če bi posameznik lahko vložil ničnostno tožbo, pa tega ni storil (NFU, C-241/01) 40 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  41. Odškodninska tožba proti EU • Člen 340 PDEU: • “Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.  • V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.” • Člen 268 PDEU: • “Sodišče je pristojno v sporih glede nadomestila škode, ki ga predvidevata drugi in tretji odstavek člena 340.” • Avtonomna tožba: ni pogoj predhodna ugotovitev nezakonitosti po členu 263 PDEU (Lütticke, 4/69); 41 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  42. Odškodninska tožba proti EU • Strogi pogoji (Schöppenstedt, 5/71): • dovolj resna kršitev hierarhično najvišjega [pomembnega] pravila, ki varuje posameznike (Pogodbi, višja uredba, splošno pravno načelo); • vzročna zveza; • škoda. • Resnost kršitve: presojajo se učinki in način kršitve, odvisno od jasnosti pravila, stopnje diskrecije, opravičljivosti napake, namernosti kršitve… • Cilj odškodninske tožbe ni razveljavitev spornega akta, ampak nadomestilo za škodo, ki jo je institucija EU povzročila; • Razlikujte to tožbo od odškodninske odg. DČ ter od denarne kazni! 42 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  43. Skupna zunanja in varnostna politika (dosedanji II. steber)Člen 275 PDEU (nov!)Sodišče EU ni pristojno za določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi. • 2 izjemi: • Sodišče je pristojno za nadzor nad razmejitvijo med pristojnostmi EU in SZVP (člen 40 PEU), namen česar je zagotoviti, da izvrševanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na druge pristojnosti EU in obratno; • - Sodišče je pristojno za odločanje o ničnostnih tožbah zoper sklepe o določitvi omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih sprejme Svet, na primer v okviru boja proti terorizmu (zamrznitev sredstev; člen 275 PDEU). 43 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  44. Predhodno odločanje Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  45. Statistika zaključenih zadev Sodišča (2008) Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta 45

  46. Vloženi predlogi za PO po DČ (1) Sodišče Beneluksa – zadeva Campina Melkunie, C-265/00 46 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  47. Predhodno odločanje člen 267 PDEU (prejšnji člen 234 PES): Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: (a) razlage Pogodb; (b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije ; Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku. 47 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

  48. Meje pristojnosti Sodišča • SEU ni pristojno: • razlagati nacionalnega prava ali razsojati skladnosti nacionalnega prava s pravom EU; • odločati glede uporabe prava EU s strani nacionalnih sodišč; • V praksi odločitve Sodišča: • puščajo malo dvoma glede skladnosti nacionalnega prava s pravom EU; • Puščajo malo izbire nacionalnega sodnika glede uporabe prava EU.

  49. Postopek • Postopek sodelovanja med SEU in nacionalnimi sodišči; • Vmesni postopek: • Spoznanje sodnika sodišča DČ, da gre za problem prava EU in formulacija vprašanja; • Postopek pred Sodiščem EU; • Odločitev nacionalnega sodišča v kontekstu odgovorov, ki jih prejme od Sodišča EU.

  50. Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Koncept EU: široka razlaga – ime organa ni odločilno: Dorsch Consult, C-54/96 – zvezni nadzorni odbor za javna naročila; Broekmeulen, 246/80 – pritožbeni organ zdravniške zbornice; Cartesio, C-210/06 – sodni register; ne pa: Corbiau, C-24/92 – davčna uprava; X, C-74/95 – tožilec; • Faktorji presoje • Ustanovitev z zakonom – vez z DČ (tudi zunanji teritoriji – Kaefer, C-100/89 - tribunal s Tahitija); • Stalnost; • Obvezna pristojnost; • Postopek inter partes; • Uporaba prava; • Neodvisnost. • SEU nedosledno presoja te kriterije (kritika AG v de Coster, C-17/00).

More Related