Fakulteta za psihoterapijo Uvod v zdravstveno in socialno varstvo

1. Fakulteta za psihoterapijoUvod v zdravstveno in socialno varstvo DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI Asist.dr. Suzana Oreški

2. Duševno zdravje? • Kaj je človek po bistvu in iz česa se sestoji? • Kaj vpliva nanj: bogovi, geni, temparament, družba, kultura, čas v katerem živimo? • Ali človeka poganja njegov razum, duh, zvezde, karma? • Ali misel nastane na podlagi kemije v možganih in živčnih vlaken ali nastane neodvisno od njih? • Ali je duševna bolezen, bolezen duše ali bolezen možganov ali psihodinamike odnosnih in širših družbenih dejavnikov?

4. 1. Koncept norosti • Posameznik je prepuščen višjim silam (dobrim ali zlim), te pa so ga kaznovale ali nagradile, ker je ali ni živel v skladu s sprejetimi normami. • Primeri: epilepsija (božjastni napadi), histerija-nevroza-anksioznost, depresija – biti v Saturnu • Obdobje bogov, demonov, čudes, frikov, ladij norcev • Obdobje krščanstva: borba med hudičem in bogom, trenja znotraj človeka • Je zgodovina okov, verig, sežigov na grmadah,brutalnega mučenja, posegov v človeško telo vse do 18.st • Histerične ženske naj bi sklenile pakt s hudičem., krivovernica Ivana Orelanska • Obdobje velikega zapiranja, špitali, zavetišča (17.st.-19.st.) – doba razuma, temelji objektivne znanstvene paradigme • Doba brezumja, razum postane središče človekovega udejstvovanja –zavest o norosti!

6. Izključevanje iz skupnosti

7. 2. Koncept duševne bolezni • Konstruiran s pomočjo medicinske znanosti, ki norosti dodeli status duševne bolezni –t.i. medikalizacija duševnih stisk, 19. st – dalje • Pinel in Tuke: začetnika sodobne psihiatrične ustanove in znanosti o duš. boleznih (1818 –prvi učbenik psihiatrije Esquirol) • Kategorizacija duševnih bolezni, prve psihiatrične diagnoze: npr. shizofrenija (Kraepelin, Bleuer ).

8. Prve bolnišnice - azili za duševno bolne

9. Zdravljenje in obravnava • Medicina in ostali psi-poklici so usmerjeni v diagnosticiranje, klasificiranje in razvrščanje: medikamentozna terapijaelektrokonvulzivna terapija in psihokirurgija –lobotomija. • V iskanje deficitov, patologijo, probleme, motnje, “kaj je narobe”. • Prevladuje terapevtski in pokroviteljski pristop, par: zdravnik –pacient.

10. Izključevanje • Prostor zdravljenja je psihiatrična bolnišnica, socialno-zdravstveni zavod, poboljševalnica, dom za prizadete, šola s prilagojenim programom. • 1881 je bila Kranjska deželna blaznica Studenec

12. 3. Duševno zdravje v skupnosti • Antipsihiatrična in radikalna gibanja v 60 –ih in 70 –ih letih dvajsetega stoletja: - vplivajo na spremembe zdravstvene in socialne politike na področju duševnega zdravja - opozarja na neupoštevanje človekovih pravic in svoboščin znotraj institucij - kritika na monopol medicine ter “države blaginje” pri obravnavi oseb s težavami v duš.zdravju - procese dezinstitucionalizacije.

13. številni psihiatri se niso več strinjali s svojo klasično-tradicionalno vlogo (Cooper, Laing, Szasz) • uporabniki psihiatričnih ustanov, npr: Beers (Um, ki se je našel , skupine za samopomoč) • Nacionalni komite za mentalno higieno (v 20-ih) • Svetovna federacija za duševno zdravje (v 50-ih) • Deklaracija o človekovih pravicah (v 80-ih)

14. Paradigmatski premik

15. Koncept vključevanja • Skupnostna skrb vs. institucionalna • Postpsihiatrija ali socialna psihiatrija, ki je bližja ljudem…uvaja “perspektivno dobrega počutja, ki je več vredna kot odsotnost ali prisotnost danega simptoma” (Marušič 2003) • Normalizacija vs. predsodki in diskriminacija • Destimatizacija in promocija duševnega zdravja • Zakonodaja – Zakon o duševnem zdravju

16. Institucionalni oz. medicinski model PA SZ PB svojci SVZ

17. Psihosocialni model • Iskanje rešitev, spretnosti in potreb vs. patologiji, motnjam, ipd • Diagnoza pomeni samo znanje za ravnanje • Kultura, ki uporablja diagnoze, ki stigmatizira in išče deficite je kultura izključevanja (Anderson 1994, Bass, Dosser idr. 2001) • Spremembe v znanosti in strokah pomagajočih poklicev (soc.dela!) so tudi v spreminjanju jezika (Čačinovič-Vogrinčič 2003) • Pozitivne besede, ki opogumljajo, dodajajo moč, vključujejo • Besede: diagnoza, tretman, ocena, evalvacija, stroki dajejo nalogo in moč, da označi, da določi (ibid: 199)

18. Problematičen otrok, histerična mati, shizofren oče, obupna družina ali psiho, debil, embicil, shizo, depra… • Ne zajemajo sodelovanja, soustvarjanja, konstrukcijo novih zgodb, pozitivno akcijo, konstruktivno ravnanje… • Iskanje skupnega jezika, besed, spremembe le-teh, da bi lahko ustvarili novo zgodbo; tako, ki našega uporabnika vidi, sliši in prepozna z vsem tistim kar je – onstran diagnoz. • Jezik je pomemben in se spreminja - v pozitivno, najprej v stroki, potem v družbi

19. Skupnostne službe • individualiziran pristop, s poudarkom na metodah dela, kot je načrt skrbi, ki sledi potrebam ljudi, • nudenje pomoči in podpore v lokalnem okolju posameznika; • izvajanje pomoči in podpore s fleksibilnimi in mobilnimi timi (npr. zgodnji intervencijski timi, krizni timi, asertivni timi); • celostno-integriran pristop, ki ga izvaja multidisciplinarni tim; • manjši krizni centri, ki omogočajo namestitev in skrb tistim posameznikom, ki jim zaradi poslabšanja duševnega stanja ni možno več nuditi zgoraj naštetih oblik pomoči.

20. Multidisciplinarni timi • Niso salonski • Delujejo v skupnosti • Pestrost v sestavi • Princip enakopravnosti • Transparentnost kompetenc • Fleksibilni, učinkoviti, povezani med seboj • Na primer: asertivni timi za tiste z dolgotrajnimi TVDZ

21. Klient, uporabnik kot subjekt Prilagajanje potrebam Poudarek na spretnostih, kompetencah človeka Spoštovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika Pacient kot objekt Prilagajamo ga storitvam Poudarek na pomankljivostih, deficitih Izvajanje pokroviteljstva, kontrole in moči Infatilizacija uporabnikov, pacientov Skupnostni vs. institucionalni

22. Strokovnjak izvaja storitve, sledi potrebam Omogoča dostopnost in kontinuiranost le-teh Okolje: skupnost, formalni&neformalni viri pomoči, podporne mreže, skupine za samopomoč itn Zgolj prilagajanje uporabnika obstoječim storitvam Okolje: bolnišnica skupnostnivs. institucionalni

23. Stanje v Sloveniji: primer nevladnih organizacij • Odbor za družbeno zaščito norosti antipsihiatrično gibanje v 90 –ih: - izpostavitežave oseb z dolgotrajnimi težavami na področju duševnega zdravja - status v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih - odkrito spregovori o neprimernosti tedanjega psihiatričnega sistema - vpliva na razvoj NVOduševnega zdravja v skupnosti; psihosocialni model

24. Primer: Altra • Družbenega ozaveščanja v izvajanje storitev za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju • Dejavnosti: • Stanovanjske skupine • Svetovalnice • Dnevni centri • Delovna vključenost • Zavetišče za brezdomne uživalce drog

26. Rekreacija

27. Umetniške razstave

28. WANT TO BE ABLE TO TALK TO SOMEONE IN A PUB AND SAY “I’VE BEEN MENTALLY ILL, AND FOR THEM TO SAY “THAT’S INTERESTING, WHAT DID YOU EXPERIENCE? “ (user/survior, UK, 1997)

29. Ozaveščanje – tudi t.i. duš. bolniki so oz. prispevajo k družbenemu razvoju • Ernest Hemingway: je 1953 leta dobil Pulitzerjevo nagrado za roman »Starec in morje, leto kasneje pa Nobelovo za literarne dosežke. • Edwin (Buzz) Aldrin: prvi človek, ki je stopil na luno, se je tudi boril z depresijo. Prve stiske je opazil po izjemnem dosežku. • Vivian Leigh; igralka, ki je že pri 27 letih dobila oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu V vrtincu (Scarlet O' Hara), je trpela za manično-depresijo.

30. HVALA ZA POZORNOST!