220 likes | 934 Vues
Kaj je atom?. Atomos ? grko nedeljivAtom je najmanji delec s kemijskimi lastnostmidolocenega elementa, ki se pri kemijski reakciji ne spreminja. S prostim ocesom atomov nevidimo, a so zelo pomembni, ker so osnovni gradniki vse ive in neive narave.. Operacijo delno financira Evropska unija
E N D
1. Gradniki snovi Pripravila:
Tatjana Posavec
Biotehniki izobraevalni center Ljubljana
Gimnazija in veterinarska ola Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
2. Kaj je atom? Atomos ? grko nedeljiv
Atom je najmanji delec s kemijskimi lastnostmi
dolocenega elementa, ki se pri kemijski reakciji
ne spreminja. S prostim ocesom atomov ne
vidimo, a so zelo pomembni, ker so osnovni
gradniki vse ive in neive narave. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
3. Zgradba atoma Atom je zgrajen iz jedra in elektronske ovojnice.
Jedro je priblino 100.000 krat manje od
atoma, vendar je v njem skoraj vsa masa atoma.
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
4. Elektroni, protoni in nevtroni V jedru so protoni, ki imajo pozitiven naboj (p+)
in nevtroni, ki so brez naboja (n).
V elektronski ovojnici pa se nahajajo elektroni,
ki imajo negativen naboj (e-).
Vsi delci atoma so zelo lahki, protoni in nevtroni
imajo priblino enako maso, masa elektrona pa
je 1836-krat manja od mase protona. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
5. Naboj atoma Ker je v atomu enako tevilo elektronov in
protonov, je atom nevtralen delec.
Primer: atom ogljika
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
6. Vrstno in masno tevilo V periodnem sistemu so atomi razporejeni glede
na vrstno tevilo ? pove tevilo protonov v
jedru in elektronov v elektronski ovojnici.
Masno tevilo = tevilo p+ + tevilo n
Masno tevilo je zaokroena relativna atomska
masa elementa. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
7. Primer: atom natrija Simbol atoma natrija je Na.
22,99 ? relativna atomska masa
Na
11? vrstno tevilo
masno tevilo Na = 23 ? p+= 11
e- = 11
n = 12 Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
8. Atom zlata Rei nalogo:
196,97 ? ? Masno tevilo = ?
Au Vrstno tevilo = ?
79 ? ? Relativna atomska masa = ?
tevilo protonov = ?
tevilo elektronov = ?
tevilo nevtronov = ?
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
9. Izotopi Izotopi so atomi istega elementa, ki imajo enako
vrstno tevilo, razlikujejo pa se v masnem
tevilu ? zato imajo razlicno tevilo nevtronov.
Primer: izotopi vodika
2 3
H H H
1 1
vodik devterij tricij
99,9 % 0,1 % neznatne kolicine Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
10. Primeri izotopov 1. Kisik ima tri izotope:
16 17 18
O O O
8 8 8
2. elezo ima tiri naravne izotope:
54 56 57 58
Fe Fe Fe Fe
26 26 26 26 Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
11. Lastnosti in razirjenost izotopov v naravi Razlicni izotopi so razlicno razirjeni v naravi,
imajo razlicne fizikalne, a enake kemijske
lastnosti.
Relativna atomska masa elementa je vsota
produktov med razirjenostjo in relativno
atomsko maso posameznih izotopov. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
12. Primerjaj tri izotope nekega elementa.
Ugotovi, kateri element je to in doloci tevilo
elektronov, protonov in nevtronov za vsak
izotop.
Primer izotopov Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
13. Ioni Kdaj nastane ion?
Ion nastane, ce atom odda ali sprejme
elektrone.
Ioni so elektricno nabiti delci ? kationi in anioni
Kationi imajo pozitiven naboj, anioni pa negativen
naboj.
Kation nastane, ce atom odda enega ali vec
elektronov, anion pa nastane, ce atom sprejme
enega ali vec elektronov. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
14. Primeri ionov Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
15. Elektronska ovojnica ? elektroni se gibajo v prostoru okrog jedra
?atomska orbitala je prostor okoli jedra atoma, v katerem je 95 % verjetnost, da se v njej nahaja elektron
? vrste orbital:
- s orbitale
- p orbitale
- d orbitale
- f orbitale
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
16. Orbitale se razlikujejo po:
? obliki
? velikosti
? usmerjenosti v prostoru ? px, py, pz
? energiji
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
17. Elektronska konfiguracija razporeditev elektronov po orbitalah
Elektroni so razporejeni po orbitalah v skladu s
tremi pravili:
? princip izgradnje
? Paulijevo izkljucitveno nacelo
? Hundovo pravilo
V eni orbitali sta lahko najvec dva elektrona. Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
18. Primeri elektronske konfiguracije H 1s1
He 1s2
Li 1s2 2s1
Be 1s22s2
B 1s22s22p1
C 1s22s22px12py1
Na 1s22s22p63s1 - dalji nacin
Na [Ne] 3s1 - kraji nacin Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
19. Viri:
Andrej Smrdu: KEMIJA Snov in spremembe 1,
Ljubljana, Jutro, 2006
Andrej Smrdu: Kemijo razumem, kemijo znam
Ljubljana, Jutro, 2008
http://www.osbos.si/e-kemija/e-gradivo/
http://www.minet.si/kemija/
http://www.ntf.uni-lj.si/
http://education.jlab.org/qa/atom_model_03.gif
http://www.oemerhacili.com/belcika/taniyalim/image/image/Atomium.jpg
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
20. http://www.osbos.si/e-kemija/e-gradivo-tmp/3-sklop/izotopi_ogljika_14.jpg
http://www.eskom.co.za/nuclear_energy/fuel/atom.jpg
http://education.jlab.org/qa/atom_model_04.gif
Operacijo delno financira Evropska unija Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja clovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj clovekih virov in vseivljenjsko ucenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in ucinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.