NEVARNE SNOVI

1. NEVARNE SNOVI Predavatelj- inštruktorRoman KoncilijaPGD MOSTE

2. NEVARNE SNOVI • Nevarne snovi so snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. In sicer: • eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje, itd.

5. V Sloveniji je približno 325 000 ton razlicnih nevarnih snovi. Od tega je kar 95% tekočih, 4% trdnih in • le 1% plinastih nevarnih snovi. Vnetljivih snovi je 83%, prevladujejo pa tekoče vnetljive snovi (nafta in • naftni derivati).

6. POSREDOVANJE GASILSKIH ENOT PRI NEZGODAH ZNEVARNIMI SNOVMI • Med vsemi nalogami, za katere so gasilci poklicani, spadajo nezgode z nevarnimi snovmi prav gotovo med najzahtevnejše. Nevarnosti, ki ob takšni intervenciji grozijo, in predvsem možni nepredvidljivi scenariji razvoja nezgode so tisto, zaradi česar so gasilci na takšnih intervencijah ves čas ogroženi. • Treba je vedeti, da za razliko od ostalih intervencij s katerimi se gasilci srečujemo, pri nesrečah z nevarno snovjo postaja naša vloga v odnosu z drugimi službami prvih posredovalcev (policija, reševalci) vse pomembnejša.

7. Intervencijski ukrepi ob nezgodi z nevarno snovjo se začnejo od trenutka prihoda na mesto nezgode. Ukrepi so odvisni od vrste in količine nevarnih snovi, od načina ogrožanja in znanih informacij v danem trenutku. Zelo pomembno je, da oseba katera prijavlja nezgodo z nevarno snovjo pove čim več podatkov katere so vidne na kraju nezgode (število poškodovancev, obseg nezgode, označbe na vozilih, …),

8. OSNOVNI POJMI PRI POSREDOVANJU • Mesto nesreče: To je mesto, kjer se je nesreča zgodila in od koder se nekontrolirano širi v • okolico, naj si bo po zraku, vodi ali zemlji. • Območje direktne nevarnosti: To je območje, ki je neposredno ogroženo zaradi nevarne • snovi za ljudi in živali. V tem območju se brez ustrezne osebne zaščitne opreme ni dovoljeno • gibati. Velikost območja je odvisna od obsega nesreče, nevarnosti, ki jih nevarna snov • predstavlja in vetra na terenu. • Vstopna – kontrolna točka: To je točka pri kateri se vstopa v območje direktne nevarnosti z • ustrezno zaščitno opremo.

9. Izstopna – dekontaminacijska točka: Če je potrebno kakršnokoli čiščenje – nevtraliziranje • osebne in skupne opreme se to opravlja na izhodu. Teži se, da je ta točka čim bližje vstopni. • Servisno–izolacijska cona: Je v bistvu naša postavitvena in delovna površina. Pomembno je, • da je tudi to območje fizično varovano. Paziti pa je tudi treba na smer vetra pri postavitvi. • Komandno ali poveljniško mesto: Je pri taki intervenciji postavljeno bolj na rob servisno • izolacijske cone zaradi sodelovanja z ostalimi službami prisotnimi na intervenciji. • Mesto za reševalce: Se postavi v servisno izolacijski coni. Paziti je potrebno na manevrirne • površine. Reševalno službo se obvezno kliče na prvi alarm pri vsaki tudi najmanjši nesreči z • nevarno snovjo!!

15. PIRS postopek – kaj je to? • Gre v bistvu za osnovne štiri korake, ki jih je treba opraviti pri nesreči z nevarno snovjo. • Delno je s tem zajet tudi vrstni red samih postopkov. Pri večji nesreči se seveda ti koraki med seboj prepletajo. • P – prepoznati • I – izolirati • R – rešiti, omejiti • S – sanirati

16. Prepoznati • Če želimo varno in hitro opraviti svoje delo moramo najprej vedeti s čim imamo opravka. Se pravi najprej moramo ugotoviti katera ali katere snovi so prisotne na mestu nesreče. To poskušamo ugotoviti z varne razdalje na podlagi vidnih označb, ki jih morajo imeti objekti in prevozna sredstva, katera skladiščijo, uporabljajo ali prevažajo te snovi. Če takih označb ni nastane težava o kateri pa bomo spregovorili kdaj drugič.

17. Izolirati • Ko smo snov prepoznali moramo iz navodil prebrati kakšna je ogroženost za okolico in temu primerno izolirati območje. Iz tega območja je treba odstraniti vse vire dodatnih nevarnosti in ga seveda začasno evakuirati.

18. Rešiti, omejiti • Najprej je potrebno iz območja nesreče rešiti ponesrečence. To je prva naloga kateri moramo dati absolutno prednost. Moramo jih iznesti iz območja direktne nevarnosti in jih predati čim hitreje v medicinsko oskrbo. • Naslednja naloga je preprečiti širjenje nesreče. Načine in metode izberemo glede na to kam in kako se nesreča širi Tu je poleg dobre usposobljenosti pomembna tudi izkušenost tako operativcev v območju direktne nevarnosti, kot vodje intervencije.

22. Ko smo preprečili širjenje je potrebno območje, ki se je pri nesreči onesnažilo sanirati. Treba je v največji možni meri vzpostaviti takšno stanje terena kot je bilo pred nesrečo. • Pri tem koraku pa se v proces morajo vključiti tudi druge službe. V mislih imam predvsem inšpektorje za varstvo okolja, ki bi morali določiti načine sanacije terena, ter tudi načine čiščenja uporabljene opreme. Tu pa se na terenu pojavijo težave, saj to področje ni najbolje urejeno in ga bo v prihodnje potrebno urediti.

23. KLASIFIKACIJA NEZGODE Nezgoda z nevarno snovjo je lahko v obliki iztekanja, razlitja, razsutja ali izhoda plinastih nevarnih snovi. Lahko pa okolje ogrožajo hlapi nevarnih snovi ali produkti gorenja. Snovi lahko burno reagirajo z okoljem in povzročijo tvorbo nevarnih snovi v drugačni obliki in jakosti. Pogosto smo v situaciji, ko požar ogroža nevarne snovi in začnejo vplivati na okolje šele pod vplivom ognja.

24. UPORABA INTERVENTNIH SREDSTEV  IZTEKANJE: tesnilna in lovilna sredstva.  RAZLITJE: zapore odtekanja, lovilna in tesnilna sredstva, absorbcijska sredstva, nevtralizacijska sredstva, oprema za prečrpavanje in posode za začasno hranjenje.  RAZSUTJE: preprečitev raznašanja in razpihovanja, prekritje s PVC folijo, pobiranje, sesanje s sesalci z ustreznimi filtri, začasno shranjevanje v posode.  IZHOD PLINOV IN PAR: ukrepi za okolje, uporaba ustreznih detekcijskih sredstev in zaščitnih sredstev in preventivni ukrepi  POŽARNA INTERVENCIJA ALI PREVENTIVNI UKREP: uporaba vodnega curka, uporaba razpršenega curka ali vodne megle, uporaba pene ustrezne vrste ali uporaba gasilnega prahu.

25. Pristojnosti ob nesreči z NS • zapora prometa, •  odstranitev prebivalstva z mesta intervencije, •  odstranitev intervencijskih ljudi z mesta nezgode, razen strogo intervencijskega • osebja, •  zapora vode, •  izklop energije, •  evakuacija zaposlenih ali prebivalstva iz bližnje okolice, •  množična evakuacija, •  zapora področja brez intervencijskega posega na kraj nezgode, •  zalitje določenega prostora (cisterne klor, reaktorji), •  zasutje določenega prostora, •  sežig, •  kemična nevtralizacija.

26. Za identifikacijo nevarne snovi uporabljamo več naprav in priprav: • - daljnogled • - merilec vetra z orientacijsko napravo • - cevčice za odkrivanje kontaminiranega območja • - palica za jemanje vzorcev • - digitalni pH meter • - eksplozijo meter

27. Za sanacijo nezgode se uporabljajo predvsem naprave in sredstva, s katerimi prečrpavamo in • absorbiramo različne nevarne snovi. Njihova značilnost je, da so izdelani iz zelo kvalitetnega • materiala. Poznamo več naprav in sredstev: • - naprave za prečrpavanje (primarne in sekundarne) • - absorpcijska sredstva • - priročna orodja

28. Zahteve za plinotesno kemično zaščitno obleko • - kemično odporna • - plinsko odporna • - toplotno odporna • - mehansko odporna • - dolga uporabna doba • Če uporabljamo kemijsko obleko potrebujemo: • - čelada • - bombažna pod obleka • - krpica • - prenosna UKW radijska naprava z govorno napravo • - nož za samoreševanje

29. Naprave za prečrpavanje tekočih snovi • a.) ČRPALKE (Slika 12) • - cevna črpalka (300 l/min; 2 bara; max. ses. 7,5 m; max. dolžina 30 m) • - spiralna črpalka (190 l/min; max. ses. 1,2 m; max. dolžina 10 m) • - centrifugalna črpalka (620 l/min; 0,5 bara; max. ses. 5 m; max. dolžina 8 m) • - membranska črpalka (150 l/min; max, ses. 5 m;max. dolžina 6 m) • - centrifugalna potopna črpalka (340 l/min; 0,4 bara; max. ses. 5 m; max. dolžina 8 m)

30. b.) CEVI: • - gumijasta z ozemljitveno žico (30mm; 50mm; dolžine 5 ali 10m) • - gumijasta brez ozemljitvene žice (30mm; 50mm; dolžine 5 ali 10m) • - klasična sesalna cev »Storz« (52 mm; dolžine 1,5 m) • - klasična tlačna cev »Storz« (52 mm; dolžina 1,5 m) • c.) SESALNI KOŠI (nerjaveče jeklo): • - klasičen sesalni koš • - sesalni koš za vodo ali trdo površino • - različni sesalni koši za cisterne • d.) NAPRAVE ZA OZEMLJITEV: • - spona • - magnet • - ozemljitveni klin • - pletenice

31. INFORMACIJE IZ PODATKOVNIH BAZ NEVARNIH SNOVI ININFORMACIJE STROKOVNJAKOV PREK SISTEMOV ZVEZ Pri zahtevnejši in dalj časa trajajoči intervenciji ob nezgodi z nevarno snovjo vzpostavimo prek sistemov zvez povezavo z bazo podatkov ali s strokovnjakom in tako pridobimo večjo količino potrebnih podatkov za ukrepanje in varovanje. Te informacije omogočajo raznovrstne podatke, ki potrjujejo ali korigirajo že pridobljene informacije prvih stopenj.

32. OZNAČBE ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVI

33. TRANSPORT NEVARNIH SNOVI •  v cestnem prometu Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), •  v železniškem prometu Pravilnik o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po železnici (RID), •  v zračnem prometu Tehnična navodila za mednarodni letalski prevoz nevarnega blaga (IATA-TI), •  po morju in celinskih vodah Mednarodne kode o pomorskem prevozu nevarnega blaga (IMDG Code),

34. Tehnični plini, ki so v uporabi • 􀂉 Kisik • 􀂉 Argon • 􀂉 Dušik • 􀂉 Ogljikov dioksid • 􀂉 Acetilen • 􀂉 Amoniak • 􀂉 Helij • 􀂉 Zrak • 􀂉 Vodik • 􀂉 Food line • 􀂉 Stargas

37. Številka nevarnosti in UN številka • (identifikacijske številke Združenih narodov) (na oranžni tabli) je sestavljena iz dveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka. KEVLERJEVO ŠTEVILO ŠTEVILKA NEVARNIH SNOVI IZ SPISKA OZN

38. POMEN PRVEGA ŠTEVILA: • 1= eksplozivna snov • 2= plini (pod tlakom ali utekočinjeni) • 3= vnetljive tekočine, plini ali hlapi • 4= vnetljive trdne snovi • 5= oksidirajoče snovi ali organski peroksidi • 6= strupene snovi ali strupi • 7= radioaktivne snovi • 8= jedke snovi • 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah

39. Vrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka: • 0= ni posebne nevarnosti • 1= nevarnost eksplozije • 2= nevarnost nastajanja plinov • 3= vnetljivost • 4= značilno samo za taline • 5= oksidirajoče lastnosti • 6= strupenost • 7= radioaktivnost • 8= nevarnost burne kemijske reakcije • 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah

40. Tabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk, ki označujejo povečano nevarnost: • 22= globoko podhlajen plin • 33= zelo vnetljiva tekočina • 44= trdna snov, ki je s taljenjem prešla v tekočino • 55= zelo močan oksidant • 66= zelo močan strup • 77= zelo močna radioaktivna snov • 88= zelo močno jedko sredstvo

41. POSEBNOSTI • Kadar je druga številka 0 pomeni, da nevarna snov nima posebno močnih reakcijskih lastnosti. • Kadar število sestavljajo trije znaki pomeni, da obstaja možnost verižne reakcije. • Kadar je številkama dodan X pomeni, da bo snov burno reagirala z vodo. • X= nevarnost pri stiku z vodo

42. PRIMER: • NESREČA CISTERNE, KI PREVAŽA LITI • - Oznake • Osebna izkaznica • Napotki • Ukrepanje –prva pomoč • Gašenje • Saniranje RIMER

44. Kemični simbol je Li-LITIJ, je najlažja kovina • Litij se uporablja kot dodatek v kovinskih zlitinah, za pridobivanje organokovinskih katalizatorjev, za izdelavo baterij(žepni računalniki, ure,...) • Kemični simbol je Li, je najlažja kovina(trdno stanje),srrebrnkasto bele/sive barve, ki je tako mehka, da jo lahko režemo z nožem • Litijeve spojine se uporabljajo v različnih panogah. Tako se litijev karbonat uporablja v medicini za zdravljenje duševnih bolezni, za emajle, glazure .Litijev klorate uporablja v bolnišničnih pralnicah za uničevanje klic, litijev oksid za izdelavo keramike.

45. Fizikalne lastnosti • Agregatno stanje trdno • Tališče 453,69 K (179oC) • Vrelišče 1615 K (1317oC) • Molarna prostornina 13,02 ×10-6 molIzparilna toplota 145,92 kJ/mol • Talilna toplota 3 kJ/mol • Parni tlak 1,63 -8

46. Napotki za nevarnost: • Ko litij gori daje kovina presenetljivo karminsko rdečo barvo,ko pa močno gori pa postane briljantno bel. • Litij je zelo lahko vnetljiv , do vžiga lahko pride zaradi trenja, segrevanja, iskre ali plamena. • Pri stiku z vodo nastanejo vnetljivi plini, lahko se vname pri stiku z vodo ali vlažnim zrakom. • Litij hranimo v (na bencinu plava)zato ga prevažamo v zelo vnetljivih tekočinah. • Za požar se ne sme uporabljati vode, ker reagira burno ali eksplozivno, lahko nastanejo jedke raztopine in strupeni plini. • Širjenje požara lahko povzroči onesnaženje.

47. Ukrepi za prvo pomoč: • Vdihovanje ali stik s parami, snovjo ali razkrojnimi produkti lahko povzroči hude poškodbe ali smrt.Potrebno je najprej premakni ponesrečenca na sveži zrak, mu nuditi če ne diha oziroma uporabiti kisik če je dihanje oteženo. • Zaužitje Usta večkrat izprat z vodo, če ima oseba jo je potrebno takoj pospremiti k zdravniku in ji nuditi zdravniško pomoč. • Stik s kožo in očmi: V primeru stika s snovjo takoj izpiranje kože ali oči s tekočo vodo najmanj 20 minut, odstraniti in izolirajte kontaminirano obleko in obutev.

48. Ukrepi ob požaru: • Posebne nevarnosti Pri stiku z vodo ali vlažnim zrakom se lahko vname.Iztekanje lahko povzroči požar ali eksplozijo. • Snov se prevaža razstopljena v zelo vnetljivih tekočinah. Pri požaru nastajajo dražilni , jedki in strupeni plini. Možnost nastajanja jedkih raztopin. • Izoliranje področja razsutja ali iztekanja takoj 50 m v vse smeri. • Evakuirati ljudi v razdalji 250 metrov v vse strani. • Uporaba izolirnih aparatov (IDA) .Ne uporabljajte vode ali pene!

49. Primerna sredstva za gašenje • Za gašenje malega požara se uporablja , ali pesek.Za večje požare suh pesek, natrijev klorid v prahu, , ali cement. • Če je v požaru goreči ali cisterna je potrebno gasiti z velike oddaljenosti, uporaba vodnih topov, v kontejner ne vlivat vode, kontejner hladiti z veliko količino vode, tudi potem ko ne več gori. • Če slišite čudne zvoke ali opazite, da se spreminja barve se takoj odmaknite na varno.

50. NEVARNOSTNI DIAMANT