1 / 33

CAP (“Child Assault Prevention”)

CAP (“Child Assault Prevention”). Primarno preventivni program. Pozitiven pristop k preventivi zlorabe otrok. IZHODIŠČA. Mite oziroma zgrešene predstave je potrebno nadomestiti z dejstvi.

lionel
Télécharger la présentation

CAP (“Child Assault Prevention”)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. CAP (“Child Assault Prevention”) Primarno preventivni program. Pozitiven pristop k preventivi zlorabe otrok.

  2. IZHODIŠČA Mite oziroma zgrešene predstave je potrebno nadomestiti z dejstvi. Program temelji na poučevanju otrok o realnosti zlorab, zato da bodo znali prepoznati in se spoprijeti s potencialno nevarnimi situacijami, ne glede na to, ali gre za spolno zlorabo ali za nasilnega vrstnika na igrišču.

  3. MITI IN DEJSTVA

  4. ZLORABA OTROK Zloraba je vsako grdo ravnanje ali zanemarjanje otroka, zaradi katerega otrok utrpi škodo, telesno ali duševno. Zloraba je lahko fizična, čustvena ali spolna. Ne glede na to, kakšna je narava grdega ravnanja, ki ga trpi otrok, predstavlja to zanj v vsakem primeru negativne posledice, ki zaznamujejo njegov razvoj, tako telesni kot osebnostni.

  5. ZANEMARJANJE O zanemarjanju govorimo, ko otrokovi starši ali skrbnik opuščajo otrokove primarne potrebe, kot so: • potreba po hrani, • spanju, • varnosti, zaščiti zdravja ... • ne nudijo mu ustrezne oskrbe in nadzora, vzgoje in izobraževanja ...

  6. ČUSTVENA ZLORABA Čustvena zloraba predstavlja vzorec ravnanj, ki prizadenejo otrokov čustveni razvoj in občutek samovrednotenja: • zavračanje – starši otroka ne sprejemajo, ne izražajo občutkov naklonjenosti, ljubezni do otroka, ga ponižujejo, zmerjajo, • ignoriranje – starši psihološko niso na voljo otroku, preokupirani so sami s seboj in ne kažejo zanimanja za otrokove potrebe in vedenja, za otroka ne kažejo pravega interesa, • ustrahovanje – grožnje, poniževanje, uničevanje lastnine, grožnje in napadanje otrokovih živali, ljudi, ki jih ima otrok rad ... • izolacija – otroku niso dovoljeni stiki z drugimi, sodelovanje v izven šolskih dejavnostih, družabnih aktivnostih ... • učenje negativnih vedenjskih vzorcev – otroka se izpostavlja, uči, vpleta v antisocialna ali socialno deviantna ravnanja (nasilje, zloraba drog, tatvine).

  7. FIZIČNA ZLORABA O fizični zlorabi otroka govorimo, ko odrasli ali kdo drug otroku namerno zadaja fizične bolečine, katerih posledice so vidne na njegovem telesu, v motnjah njegovega telesnega in psihičnega razvoja in je zaradi njih lahko ogroženo celo otrokovo življenje. Pretepanje, udarjanje, brcanje, zbadanje, povzročanje opeklin ... TELESNO KAZNOVANJE = KAZNIVO.

  8. SPOLNA ZLORABA O spolni zlorabi otroka govorimo, ko odrasla oseba ali nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč in vpliv nad otrokom ter izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje, da ga zavede v spolno dejavnost. Storilec pogosto postopno gradi zaupen odnos z otrokom, kar mu omogoča lažjo pot do spolne dejavnosti. Poslužuje se prevar, podkupnin, groženj in včasih tudi fizične sile. Spolna zloraba se ne nanaša le na spolni odnos med odraslim in otrokom. Zajema različne oblike spolnih aktivnosti. Spolna dejavnost se navadno razvija od manj intimnih aktivnosti (razkazovanje golote, opazovanje slačenja otroka, dotikanje, poljubljanje ...) do konkretnih spolnih dotikov, aktivnosti (ljubkovanje spolnih organov, samozadovoljevanja v prisotnosti otroka, analne ali vaginalne penetracije ...).

  9. KAJ VSE JE SPOLNA ZLORABA • GOLOTA – kadar je otrok ali mladostnik prisiljen h gledanju golih ljudi ali njihovih spolnih organov ali spolnih odnosov • POLJUBLJANJE – če odrasli otroka poljublja na način, ki povzroča pri otroku odpor in nelagodje • DOTIKANJE – če odrasli otroka prisiljuje, da se dotika njegovih spolnih organov, če se odrasli dotika intimnih delov telesa otroka ali mladostnika, če se odrasli s svojim spolnim udom dotika otrokovega ali mladostnikovega telesa • PORNOGRAFSKI FILMI – prikazovanje pornografskih vsebin otrokom in mladostnikom s strani odrasle osebe • SNEMANJE PORNOGRAFSKIH SLIK ALI FILMOV otrok s strani odraslih oseb • ORALNO SPOLNO OBČEVANJE • PENETRACIJA

  10. ZAKAJ SO OTROCI RANLJIVI ZA ZLORABO? • Ker imajo premalo informacij. • Ker imajo premalo znanja in izkušenj. • Ker imajo premajhno socialno mrežo. ZAŠČITNI DEJAVNIKI • prave informacije • podporna socialna mreža • znanja in izkušnje • prožnost • samozavest, zaupanje vase, dobre interpersonalne veščine .. • konkretna podpora, pomoč v kriznih časih

  11. STRATEGIJE SPOPRIJEMANJA, KI JIH RAZVIJEJO OTROCI, DA BI “PREŽIVELI” • umik vase, pasivnost – da bi bil neopazen … • pridnost in poslušnost – da si ne bi nakopal jeze storilca ali spravil v težave žrtev … • Izrazito ekstrovertirano vedenje, neposlušnost, destruktivno vedenje … – lahko tudi zato, da bi pritegnil pozornost – “da bi nekdo videl njegovo stisko” … • preokupacija s tem, da bi sebe in sorojence/ter žrtev zaščitil pred nevarnostjo nasilja – stalno je “na preži” … • stalna pozornost in zaščita žrtve – žrtev hoče imeti ves čas “na očeh”, se težko loči od nje, ne želi npr. v vrtec … • stalna čustvena podpora žrtvi • zavračanje žrtve • otrok se postavi na stran storilca – tolerira nasilje storilca, tudi sam začne izvajati nasilje (identifikacija …) • bodisi popolno zavračanje nasilja ali pa prevzemanje modela nasilnega ravnanja, ki “ti da občutek moči”, manjše nevarnosti

  12. oklepanje pomembne igrače, s pomočjo katere otrok “predeluje” izkušnje nasilja • poskuša doseči nadpovprečne akademske dosežke, športne dosežke • zloraba drog, alkohola • prevzame vlogo odraslega v družini, ki mora poskrbeti za gospodinjska opravila, mlajše sorojence • zanikanje • idealizacija družine • suicidalno vedenje • motnje hranjenja • različni strahovi • izbruhi jeze • delinkventnost …

  13. SOCIALNO VEDENJSKE TEŽAVE, SPREMEMBE • promiskuitetno vedenje, prostitucija • pomanjkanje zaupanja v ljudi • strah biti z določeno osebo • strah pred dotikom drugih ljudi • preveč ‘’odraslo’’ vedenje, pretirano skrbno do drugih • agresivnost do drugih ljudi in tudi sebe (maltretiranje drugih otrok, mučenje živali – kronično, nasilno!) • laganje ...

  14. OTROKOVO DELO V ŠOLI • nesodelovanje v šolskih aktivnostih (ne hodijo na izlete, na plese ...) • prihajanje v šolo zelo zgodaj, zadrževanje v šoli po pouku in zelo malo ali nič odsotnosti • pogosto izostajanje od pouka • redno jutranje zamujanje in utrujenost • nenadno poslabšanja otrokovega učnega uspeha, dosežkov, v nekaterih primerih pa se uspeh bistveno izboljša • slaba koncentracija pri pouku • izogibanje telesni vzgoji in slačenju pred le-to • konstantno pretirana opreznost (vseskozi mora biti oprezen in mora znati predvideti, kaj se bo zgodilo) • nespretnost , težave pri vzpostavljanju socialnih stikov • bahanje z veliko denarja • delinkventno vedenje …

  15. POMEMBNO PRI OTROKU, KI JE ŽRTEV ZLORABE, JE PRAVILOMA PRISOTNIH VEČ ZNAKOV. POJAVLJAJO SE V DALJŠEM OBDOBJU IN V BOLJ INTENZIVNI OBLIKI. POZORNI BODITE NA SPREMEMBE V VEDENJU, ČUSTVOVANJU, KOGNITIVNEM FUNKCIONIRANJU, TELESNEM STANJU.

  16. ZAKAJ OTROCI POGOSTO NE POVEDO O ZLORABI • storilčeve manipulacijske tehnike • grožnje storilca • storilec otroka podkupuje, mu nudi razne “privilegije”, ugodnosti … • naklonjenost do storilca, ki izhaja iz njunega odnosa (ko je storilec eden od staršev, skrbnik, sorojenec …, je ta odnos še posebej zapleten) • strah, da mu nihče ne bo verjel • strah, da bo izgubil ljubezen drugega starša (npr. matere …) • občutki krivde za zlorabo (tepen je bil, ker je bil poreden, zmerjajo ga, ker je slab …) • občutki krivde in odgovornosti za razpad družine (če bo povedal o zlorabi …) • občutki krivde in odgovornosti za to, kaj se bo zgodilo s storilcem (bo šel v zapor …) • občutek sramu • komunikacijske sposobnosti (pri majhen otroku so omejene …) • negativne izkušnje, ko je že povedal ali želel povedati o zlorabi • neustrezen odnos med otrokom in staršem, ki ni storilec (pogosto je to mati – ki otroka ne zaščiti pred zlorabo …) • čustvena navezanost na storilca • nesorazmerje moči med odraslimi in otroki…

  17. RAZKRITJE ZLORABE • ZAGOTOVITI OBČUTEK VARNOSTI (PROSTOR, ODNOS, INFORMACIJE ...) • FIZIČNO STANJE –ALI OTROK POTREBUJE ZDRAVSTVENO POMOČ, OSKRBO?! • ČUSTVENO STANJE (“priznanje” čustev, izražanje čustev …) • INFORMACIJE • KAKO JUTRI? • VIRI PODPORE (družina, šola, vrstniki …)

  18. POGOVOR Z OTROKOM

  19. OTROKOVE POTREBE • da se počuti varno • da se počuti sprejeto in ljubljeno • po razumevanju in podpori zaupne odrasle osebe • da mu odrasli verjamemo • da ga odrasli zaščitimo • da ve in razume, kaj se dogaja • da je lahko samo otrok • da odziv strokovnih služb ne poglobi njegove stiske • da storilec sprejme odgovornost za nasilje in njegove posledice • da se mu zagotovi primerno ter pravočasno svetovanje ali terapevtsko obravnavo

  20. Potrebno je zagotoviti, da bo otroku potrebno čim manjkrat povedati o zlorabi, nasilju v družini. Pred vsakim pogovorom moramo poznati njegov CILJ – kaj želimo s pogovorom doseči (pridobiti informacije – katere?, nuditi otroku podporo …). Pogovor moramo izpeljati tako, da bo za otroka čim manj naporen in stresen. Ne smemo mu povzročiti še dodatne škode!

  21. PRVO PRAVILO PRI POGOVORU Z OTROKOM • POSLUŠAJTE. • OPAZUJTE. • VPRAŠAJTE. • NE SKLEPAJTE PREHITRO IN NE DELAJTE PREHITRIH ZAKLJUČKOV.

  22. AKTIVNO POSLUŠANJE • Sogovornika pozorno poslušamo in ga ves čas ne prekinjamo. • Smo empatični. • Pozornost in zainteresiranost pokažemo tudi s telesno držo in neverbalno govorico. • Sogovornika spodbujamo h komunikaciji s preprostimi besedami, “pripombami” (“Ali mi lahko poveš kaj več o tem ...?”, “Aha”, “razumem” ...). • Neverbalno spodbujamo sogovornika (npr. s kimanjem glave ...). • Ne postavljamo preveč vprašanj v stilu zasliševanja. • Postavljamo več odprtih vprašanj (kaj, kdo, kako …). • Občasno s svojimi besedami povzamemo to, kar nam je oseba povedala – parafraziramo (povzamemo zgodbo in čustva osebe). • “Jaz sporočila” – sogovorniku sporočamo, kaj mi doživljamo, kako mi vidimo stvar … in ne kaj on doživlja ... (“jaz mislim ...”, “meni se zdi …”, namesto “ti si …”) • Poimenujemo čustva, ki “so za besedami, izjavami” (“si jezen” …) • Preverimo besede, izjave, ki jih ne razumemo. • Pozorni smo na neverbalno komunikacijo sogovornika. • Upoštevamo pomen molka – znati ga moramo dopustiti in prenesti.

  23. SMERNICE ZA ODZIV NA OTROKOVO RAZKRITJE ZLORABE • Ostanite mirni. Vaš prvi odziv je zelo pomemben. • Verjemite, kar vam otrok sporoča. Otrokom prepogosto ne verjamemo. Otroka poslušajte na neobsojajoč način. • Potrdite otrokova čustva. • Otrok bo o svojih izkušnjah morda govoril z direktnimi, slikovitimi izrazi. Bodite pripravljeni. Poskusite uporabiti iste izraze. • Ne izogibajte se temam, ki vas spravljajo v zadrego. Otroku dajte vedeti, da se lahko z vami pogovarja o vsem, kar ga teži. • Ničesar ne projecirajte in ne sklepajte vnaprej. Naj otrok pove svojo zgodbo, ne delajte nikakršnih zaključkov. • Otroku zagotovite da: • vam ni vseeno; • ste še vedno njegov prijatelj; • ni on ničesar kriv. • Otroku povejte, kako boste ukrepali.

  24. NEUSTREZNI ODZIVI • Zanikanje, da se je zloraba, nasilje zgodilo, dogajalo. • Poudarjanje otrokove krivde in odgovornosti. • Pretirana reakcija. • Poudarjanje statusa žrtve. • Preveč zaščitniško vedenje do otroka. • Sugestivna vprašanja. • Negativna oblika stavkov. • Dve vprašanji v enem stavku, kompleksna vprašanja (kdo, komu, kaj …). • Tujke, abstraktne besede. • Vprašalnice “zakaj”. • Izražanje šoka, tega, da ne verjamemo. • Kritiziranje, moraliziranje, oštevanje. • Grožnje. • Obljube, ki niso v naši moči ...

  25. PRIJAVA ZLORABE Zlorabo otroka je potrebno prijaviti! O zlorabi otroka lahko … sporočimo • Centru za socialno delo … podamo prijavo • Policiji • 113 • 080 1200 (anonimna prijava) • Policijske uprave/kriminalisti za mladoletniško kriminaliteto • Državnemu tožilstvu • Za nasvet, pomoč in informacije v zvezi z zlorabo se lahko obrnete tudi na nevladne organizacije.

  26. Prijavo lahko podamo: • pisno • ustno • v fizični obliki • po elektronski pošti Prijava naj vsebuje kaj smo videli in kaj nam je otrok zaupal in ga, po naši oceni,ogroža.

  27. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (Ur. L. RS 004/2009): • ravnanje ob zaznavi nasilja • nudenje pomoči otroku, ki je žrtev nasilja • sodelovanje z drugimi organi

  28. OSNOVNE STRATEGIJE Krepitev otrokove samozavesti. • Krepitev otrokove socialne mreže: • poudarjanja pomena pomoči vrstnikov, • usmerjanje otroka, da se zaupa in poišče pomoč pri odraslih, ki jim zaupa. • Prave informacije, znanja in veščine.

  29. PRIZOR Z NASILNIM VRSTNIKOM spoznavanje temeljnih pravic – varen, močan, svoboden reci NE pomoč vrstnikov povej zaupni odrasli osebi

  30. TRI OSNOVNE PRAVICE MOČAN VAREN SVOBODEN

  31. ŠTIRI SAMOZAŠČITNE VEŠČINE RECI NE POJDI STRAN KRIČI POVEJ

  32. Kadar te prosim, da me poslušaš, ti pa mi začneš dajati nasvete, takrat ne narediš tega, za kar sem te prosil ... Kadar te prosim, da me poslušaj, ti pa me začneš spraševati zakaj takrat ne morem čutiti na svoj način, takrat poteptaš moje občutke ... Kadar te prosim, da me poslušaj, ti pa začutiš, da moraš narediti nekaj, da bi rešil moj problem, takrat me razočaraš, pa naj se sliši še tako nenavadno ... (neznani avtor)

More Related