1 / 12

NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”

NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”. Univerza v Mariboru rektor prof. dr. Ivan Rozman. Bolonjska prenova. Bistvo bolonjske prenove: Mobilnost Zaposljivost na podlagi pridobljenih kompetenc, krajši čas študija Izbirnost vsebin Interdisciplinarnost

mirit
Télécharger la présentation

NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010” Univerza v Mariboru rektor prof. dr. Ivan Rozman

  2. Bolonjska prenova • Bistvo bolonjske prenove: • Mobilnost • Zaposljivost na podlagi pridobljenih kompetenc, krajši čas študija • Izbirnost vsebin • Interdisciplinarnost • Trenutna organizacija slovenskih javnih univerz ovira doseganje bistva bolonjske prenove

  3. Bolonjska prenova na UM • “Bolonjski” študijski programi na Univerzi v Mariboru so dejstvo: 78 na 1. stopnji (54 UN, 24 VS), 1 enovit MAG, 16 na 2. stopnji, 6 na 3. stopnji • Uvedba prenove je bila (pre)počasna zaradi političnih signalov • Izvedba “bolonje” je otežkočena zaradi sistemskih problemov

  4. SISTEMSKI PROBLEMI • Nerazumevanje dveh temeljnih konceptov: • Akademska svoboda • 1. Predavatelj-raziskovalec: svoboda raziskav, poučevanja, objavljanja rezultatov • 2. Študent: svobodna izbira načina pridobivanja znanja (predavanja oz. knjige) • 3. Institucija: svobodno urejanje notranjih razmerij • Avtonomija univerze • Akademskih svobod brez avtonomije univerze ni

  5. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledice zgodovine • Organiziranost na način TOZD in SOZD iz preteklosti • Politika v preteklosti si ni želela močnih in enotnih funkcionalno organiziranih univerz • “Deli in vladaj”  parcialno zadovoljevanje potreb posameznih fakultet, kar je vodilo v neenotno univerzo • birokratsko organizirana, brez lastnine, sistemizacija na ministrstvu,…

  6. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi • Pravna subjektiviteta fakultet (de facto, ne de iure) • Študijski programi se izvajajo preko fakultet (32. člen ZVIS) • Težava pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov • Profesorji so zaposleni na eni fakulteti • Težavnost izvedbe predavanj na več fakultetah • Slaba izbirnost na nivoju univerze • Neenotne habilitacije za posamezno področje za celotno univerzo • Profesor na istem področju je lahko habilitiran po različnih kriterijih

  7. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi - organizacijski • Težave pri vključevanju v EU projekte • Slaba administrativna podpora • Projektna pisarna (ki pozna celotni proces upravljanja EU projektov) • Težava pri povezovanju akademske sfere z gospodarstvom • Problem intelektualne lastnine • Karierni centri, alumni klubi • Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema • Univerzitetni šport

  8. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi - organizacijski • Neučinkovita in finančno potratna uprava • Otežen razvoj univerze • Delna integracija UM • Omogočila nove fakultete – predvsem Medicinska fakulteta, F. za logistiko, F. za energetiko, F. za naravoslovje in matematiko, Filozofska f. • Enotna javna naročila

  9. SISTEMSKI PROBLEMI • Možni prihranki ob drugačni organizaciji… • PRIMERI IZ UM: • Skoraj 400 zaposlenih v upravi: • 17 članic x 2 zaposlena v kadrovski funkciji • 17x1 v pravni funkciji • 17x3 v računovodski funkciji • … • Enotna javna naročila so omogočila prihranek 700.000 EUR v 4 letih! • Kurilno olje, elektrika, plin, zavarovanje, potrošni material, …

  10. SISTEMSKI PROBLEMI • Avtonomija univerz je tudi finančna avtonomija: • Lump-sum dejavnosti je predpogoj • Ne samo študijske, tudi raziskovalne!!! • Sredstva, ki jih univerza ustvari sama • Trenutno: soglasje Vlade RS za ustanavljanje podjetij (4. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v…) • Težave pri organizaciji tržnih dejavnosti

  11. TRŽNA DEJAVNOST • Spin-off podjetja • Organizacija spremljajočih tržnih dejavnosti: • Gostinstvo, trgovina, arhitektiura in prostor, inženiring, gradnje, nepremičnine, založba, tisk, transport, univerzitetni vrtec,… • Transfer tehnologij • Prodaja licenc, patentov, …

  12. ZAKLJUČEK • G. Winkler: “V prihodnosti bodo živele samo močne, avtonomne univerze!” • Kdo se v Sloveniji boji močnih avtonomnih univerz? • Politika? • Posamezniki na fakultetah, ki imajo mikro koristi na račun skupnosti? • Slovenija ni dovolj bogata, da lahko vzdržuje neučiknovito organizirane in težko prilagodljive univerze!

More Related