ZAŠČITA TELESA IN DIHAL TEČAJ ZA VODJO SKUPINE

1. ZAŠČITA TELESA IN DIHALTEČAJ ZA VODJO SKUPINE Tomaž Vilfan VGČ I. Kranj, december 2013

2. PORABA DIHALNEGA PLINA – ZRAKA PRI RAZLIČNO NAPORNEM DELU:

3. NEVARNOST ZA POSREDOVALCA:

4. OZRAČJE V OKOLICI ODVISNI NEODVISNI CEVNI SISTEMI FILTRIRNE NAPRAVE IZOLACIJA APARATI NA ZAPRTI KROG S KOMPRIMIRANIM ZRAKOM

5. FILTRSKI APARATI • Odstranijo iz zraka škodljive snovi • Pretvorijo v manj škodljive snovi, ki se lahko pojavijo v zraku • V zraku ne sme primanjkovati kisika • Filtre ne smemo uporabljati v silosih,kotlih, ceveh,kleteh, jaških, … . • Razlikujejo se po namembnosti (barvi)

6. FILTRSKI APARATI Filtre delimo na: • plinski filter (aktivno oglje) • prašni filter • kombinirani filter

7. FILTRSKI APARATI

8. CEVNI APARATI So naprave za dihanje, ki delujejo neodvisno od zunanje atmosfere Poznamo tri tipe: • aparat s konstantnim volumenskim tokom • aparat s pljučnim avtomatom • aparat z nadpritiskom v maski

9. CEVNI APARATI • Uporabnik sesa zrak iz območja, kjer je zrak primeren za dihanje • Podtlak z dolžino cevi raste • Dolžina cevi je omejena (20 m) • S pomočjo ventilatorja ali ročnim mehom dovajamo zrak od 20 do 50 m • S kompresorjem ali iz jeklenke dovajamo zrak nad 50 m

10. CEVNI APARATI

11. CEVNI APARATI

12. APARATI NA ZAPRTI KROG Delovanje aparatov: • zrak, ki ga izdihamo skozi ustnik ali masko, ne gre na prosto, ampak se vrne nazaj v aparat, kjer se obogati s kisikom in vrne nazaj do uporabnika aparata

13. APARAT V KOMBINACIJI Z ZAPRTIM KROGOM • Kombinacija kemije – patroneKO2 (kalijev superoksid). • Kombinacija zraka pod tlakom. • Čas trajanja. • Vpliv okolja in ostalih elementov.

14. APARATI V KOMBINACIJI Z ZAPRTIM KROGOM • Izdihan zrak iz maske se filtrira skozi patroni KO2 (kalijev superoksid). • Absorbcija CO2 in VLAGE. • Kot posledica vrste kemičnih reakcij v patronah nastane kisik. • V sistem konstantno priteka 9 l/min. • Venturi sistem pospeši pretok na 85 l/min in krožno zagotovi dihalni zrak uporabniku.

15. APARATI NA KOMPRIMIRAN KISIK DOBRE lastnosti: • možnost več urne uporabe. SLABE lastnosti: • slabša odpornost na temperaturo, • zrak se med čiščenjem segreva, • zahtevno vzdrževanje, • zamenjava čistilnih vložkov, • zamenjava in polnjene kisikove tlačne posode, • drago vzdrževanje, • uporabnik mora biti 100% psihofizično pripravljen.

16. IDA NA KISIK

17. NTRONBIOPAK 240

18. DRAEGERBG 4

19. IDA NA ZRAK • Izolirni Dihalni Aparat

20. IDA NA ZRAK

21. SHEMA IZOLIRNEGA DIHALNEGA APARATA: 5 4 3 • Tlačna posoda • Reducirni ventil • Pljučni avtomat • Zaščitna maska • Izhodni ventil • Manometer • Opozorilna naprava 7 2 6 1

22. IDA NA ZRAK So neodvisni od zunanje atmosfere in v dveh oblikah: • v maski je negativen tlak (podtlak) • v maski je pozitiven tlak (nadtlak)

23. IDA NA ZRAK Glavni deli IDA so: • nosilno ogrodje z naramnicami in trebušnim pasom - za pritrjevanje • tlačna posoda z ventilom • reducirni ventil - 1 stopnja

24. IDA NA ZRAK • Visokotlačni vod z manometrom • Srednje tlačna cev • Pljučni avtomat - 2 stopnja • Zaščitna maska • Varnostno - signalna piščal

25. NAHRBTNIK

26. NAHRBTNIK

27. TLAČNA POSODA Z VENTILOM

28. OZNAČEVANJE TLAČNE POSODE Jeklene tlačne posode imajo na vrhu (pod ventilom) vtisnjene različne podatke • proizvajalec, • datum proizvodnje, • serijska številka, • volumen, • tlak polnjenja, • preizkusni tlak, • žig in datum zadnjega preizkusa, • kontrolna nalepka preizkusnega organa (enote).

29. TLAČNI PREIZKUS JEKLENIH TLAČNIH POSOD Tlačni preizkus tlačne posode je namenjen pregledu ter preizkusu vzdržljivosti posode. Postopek preizkusa je predpisan s strani zakonodajalca ter s strani proizvajalca. Obdobje preizkusa: • po predpisih proizvajalca, • najmanj 1x na deset let (slovenski zakon). Preizkuse lahko opravlja samo akreditirana enota ali podjetje • Pred preizkusom se mora to podjetje ali enota ustrezno „legitimirati“, saj obstajajo po Sloveniji enote, ki opravlja preizkuse, čeprav niso s strani ministrstva pooblaščeni .

30. OZNAČEVANJE TLAČNIH POSOD PO PREIZKUSU • Tlačne jeklene posode se označijo z letnico in mesecem preizkusa ter z naslednjo letnico preizkusa. • NPR.: žig preizkuševalca in 10.10 (mesec in letnica preizkusa), 10.16 (mesec in letnica naslednjega preizkusa).

31. TLAČNA POSODA - KOMPOZITNA Delitev na tlak: • 300 bar. Delitev po volumnu: • 6 litrov, • 6,8 litra, • 3 litre. Izračun količine zraka • 3 lit. X 300 bar = 900 litrov zraka, • 6 lit. X 300 bar = 1800 litrov zraka, • 6,8 lit. X 300 bar = 2040 litrov zraka.

32. TLAČNA POSODA - KOMPOZITNA

33. TLAČNA POSODA - KOMPOZITNA • Sestava tlačne posode

34. TLAČNA POSODA - KOMPOZITNA Tlačni preizkus posode: • Posode se preizkušajo pri pooblaščenih enotah za tlačne posode. • Preizkus posode se izvaja glede na predpise proizvajalca: • na 3 ali 5 let • Življenjska doba posode: • 15 let, • 20 let, • brez življenjske dobe.

35. TLAČNI PREIZKUS KOMPOZITNIH TLAČNIH POSOD Tlačni preizkus tlačne posode je namenjen pregledu ter preizkusu vzdržljivosti posode. Postopek preizkusa je predpisan s strani zakonodajalca ter s strani proizvajalca. Obdobje preizkusa: • po predpisih proizvajalca, • glede na tip in razred posode se razlikujejo preizkusna obdobja. Preizkuse lahko opravlja samo akreditirana enota ali podjetje: • Pred preizkusom se mora to podjetje ali enota ustrezno „legitimirati“, saj obstajajo po Sloveniji enote, ki opravlja preizkuse čeprav niso s strani Ministrstva pooblaščeni.

36. TLAČNA POSODA - KOMPOZITNA

37. VENTILI TLAČNIH POSOD • V osnovi jih delimo na: • 200 barske, • 300 barske: • z manometri, • brez manometrov, • z varnostno sponko.

38. 200 barski ventil • Konstrukcija ventila omogoča maksimalni pretok. • Dimenzioniran je za uporabo pri tlaku 200 barov. • Grlo ventila je krajše od ventilov za 300 barske posode. • Pod ventilom je nameščen poseben filter za grobe delce in vlago zraka v tlačni posodi.

39. 300 barski ventil • Konstrukcija ventila namenjena za uporabo na 300 barskih sistemih. • Ventil omogoča maksimalni pretok zraka. • Pod ventilom je nameščen poseben filter za grobe delce in vlago zraka v tlačni posodi.

40. PRIMERJAVA VENTILOV

41. PRENOS TLAČNIH POSOD • Uporabnik mora pri prenosu tlačne posode le to držati za ventil, telo tlačne se pri gibanju premika ob telesu (nogi). • Nošenje na drug način ni dovoljen!

42. SKLADIŠČENJE POLNIH POSOD • Rezervne tlačne posode je potrebno skladiščiti s varnostnim čepom.

43. SKLADIŠČENJE TLAČNIH POSOD

44. POLNJENJE TLAČNIH POSOD • Tlačne posode se polnijo s posebnimi kompresorji za zrak. • Polnjenje se lahko izvaja samo na pregledanih napravah. • Polnjenje lahko izvaja samo pooblaščena oseba (kompresorist). • Optimalni pretok zraka pri polnjenju je 200 lit/min.

45. POLNJENJE TLAČNIH POSOD • Napolnjena tlačna posoda z ustrezno označevalno nalepko.

46. PADEC TLAKA PRI OHLAJEVANJU: Poraba zraka – dihalnega plina: T1– temp. po polnjenju T2 – temp. po ohladitvi p1 – tlak polnjenja p2 – tlak po ohladitvi V1,2 – volumen tl. posode je konstanten in je 6,8l splošna plinska enačba _______ _______ p1*V1 p2*V2 = T1 T2 p1 = 300bar T1 = 520C = 325K p2 = ? T2= 200C = 293K Padec temperature in s tem tlaka v tlačni posodi: p2 = ---------- = --------------------- = 270,5bar Po ohladitvi tlačne posode na temperaturo ozračja (200C), se tlak zmanjša na cca 270bar. p1*T2 300bar*293K T1 325K

47. PORABA ZRAKA • 1 tlačna posoda • Povprečen čas za delo je 30 min (6.8 lit) • Posoda velja kot polna, če je v njej vsaj 270 barov

48. REDUCIRNI VENTIL – 1. STOPNJA • Zmanjšuje tlak iz tlačne posode na 6 - 8 barov • V ohišju ima vgrajen varnostni - razbremenilni ventil • Ščiti sistem srednjega tlaka pred preobremenitvijo

49. REDUCIRNI VENTIL – 1. STOPNJA

50. PLJUČNI AVTOMAT – 2.STOPNJA • Avtomatsko odmerja potrebno količino zraka za dihanje tako pri najmanjšem kot pri največjem naporu • Deluje v sklopu z zaščitno masko • Ima gumb za ročno odpiranje dodatne količine zraka