Download
nefarmakolo ki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije PowerPoint Presentation
Download Presentation
Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije

Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije

195 Vues Download Presentation
Télécharger la présentation

Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije Mateja Bulc

  2. Arterijska hipertenzija • pri nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni zelo pomembna • krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj ter usodne zaplete srčno-žilne bolezni • prevladujoča srčno-žilna bolezen v razvitem svetu, predvsem pri starejših prebivalcih • tesno povezano z načinom življenja populacije in z nekaterimi spremenljivimi fiziološkimi dejavniki • odpravljanje dejavnikov tveganja srčno-žilne bolezni je dokazano zmanjšalo zbolevanje in umiranje

  3. Presečna študija CINDI delež zvišanega krvnega tlaka 18,9% leta 1990 26,9% leta 1996 20,6% leta 2002!

  4. Smernice vodenja • zadnjih 10 let namenjajo vedenjskim vzorcem oziroma načinu življenja posameznika veliko pozornost • odpravljanje dejavnikov tveganja življenjskega sloga • pri že ugotovljeni bolezni kot tudi pri vseh navidez še zdravih posameznikih z velikim srčno-žilnim tveganjem

  5. Napovedni dejavniki za zvišan krvni tlak • biološki: spol, starost in družinska obremenjenost • dejavniki okolja: socio-ekonomski, kulturni, zgodovinski, politični, geografski, klimatski • dejavniki življenjskega sloga

  6. Dejavniki življenjskega sloga • tvegano pitje alkoholnih pijač • hrana, bogata s soljo • telesna neaktivnost • prekomerna telesna teža

  7. Zdravljenje brez zdravil • VEDNO pričnemo zvišan krvni tlak zdraviti nefarmakološko, brez zdravil, razen v življenje ogrožujočih stanjih • CILJI: • dolgoročno in največje možno zmanjšanje srčno-žilnega in ledvičnega zbolevanja in umrljivosti • odpravljati in/ali nadzorovati vse prisotne dejavnike tveganja • odpravljati že nastale okvare tarčnih organov, • zdraviti pridružene bolezni • ustrezno, redno nadzorovati krvni tlak

  8. Izboljšanje življenjskih navad • dokazano koristno v primarni preventivi AH • nujno pri nadzoru hipertenzije in dejavnikov tveganja: • prenehanje kajenja • normalizacija telesne teže • omejitev vnosa soli • zmanjšanje prevelikega uživanja alkohola • redna telesna aktivnost • uravnotežena, zdrava prehrana

  9. Zdrava prehrana

  10. Dosoljevanje hrane • Natrijev klorid: • viša krvni tlak, če ga zaužijemo več kot 100 mmol/dan = >6g NaCl • mehanizma delovanja še niso pojasnili, < raven natriuretičnega hormona v plazmi in izboljšan betaadrenergični odgovor • zamenjava NaCl s KCl znižala krvni tlak, predvsem pri starejših hipertonikih • < soli: • poveča učinkovitost antihipertenzivnih zdravil • zmanjša izplavljanje kalija z diuretiki • regresija hipertrofije levega prekata • zmanjšanje proteinurije • zmanjšanje izločanja kalcija z urinom • zaviranje osteoporoze, sive mrene itn

  11. priporočilo

  12. omejitev vnosa Na na cca 100 mmol dnevno • 2,4 g Na = 6 g NaCl = kavna žlička kuhinjske soli • okus jedi izboljšujemo z dišavnicami • odsvetujemo dosoljevanje, uživanje močno soljenih prehrambenih izdelkov, konzervirane hrane ipd. • priporočamo pripravljanje jedi iz naravnih sestavin, ki vsebujejo več kalija

  13. zdrava prehrana

  14. več sadja in zelenjave • več rib • malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola): • uravnotežen vnos in poraba energije • delež maščob v prehrani naj ne preseže 15 (pri debelih pod 15%) do 30% celotnega vnosa energije • nasičene maščobne kisline pod 7%, največ do 10%, večkrat nenasičene maščobne kisline 3 do 7 %, ostalo energijo naj pokrijejo enkrat nenasičene maščobne kisline • holesterola naj bo manj kot 300 mg na dan, pri ogroženih pa manj kot 200 • ogljikovi hidrati naj pokrijejo 55 do 75 % dnevnih energetskih potreb, čim več naj bo sestavljenih (škrob, celuloza) in čim manj enostavnih (sladkor) • vlaknin potrebujemo vsaj 25 g na dan • beljakovine naj pokrivajo 10 do 15 % energetskih potreb dnevno

  15. zmerno pitje alkohola

  16. Razmerje med uživanjem alkohola, višino krvnega tlaka in prevalenco arterijske hipertenzije v populaciji je linearno Tvegano pitje alkohola povečuje tveganje za možgansko kap ter zmanjšuje učinkovitost antihipertenzivnega zdravljenja

  17. priporočilo

  18. omejitev uživanja alkohola na največ: • 20 do 30 g alkohola/dan za moške=2 enoti • 10 do 20 g alkohola/dan za ženske= 1 enota (1 enota je 1 dl vina, malo pivo ali šilce žganja)

  19. normalna telesna teža

  20. Prekomerna telesna teža (ITM  25 kg/m2) in debelost (ITM  30 kg/m2): • predisponirajoča dejavnika za zvišan krvni tlak in arterijsko hipertenzijo • neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen in za nastanek drugih dejavnikov tveganja: motnje v presnovi maščob in sladkorno bolezen • povečujeta tveganje za prezgodnjo smrt direktna zveza med dozo in odgovorom: več teže izgubi posameznik, bolj se bo znižal krvni tlak in dalj časa bo ostal nizek, če bo redno telesno aktiven

  21. Razmerje obsega pasu in bokov • > 0,95 pri moških oziroma >0,85 pri ženskah • obseg pasu > 102 cm pri moških in > 88 cm pri ženskah • centralni tip debelosti oz abdominalna debelost povečuje ogroženost • ne glede na indeks telesne mase: • dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, neodzivnost na inzulin, sladkorno bolezen, dislipidemije in hipertrofijo levega prekata

  22. priporočilo

  23. Svetujemo • normalizacijo oz.vzdrževanje normalne telesne teže

  24. gibanje

  25. telesna neaktivnost je neodvisni napovednik umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni • pomembna nefarmakološka intervencija v zdravljenju arterijske hipertenzije • blaga in zmerna telesna aktivnost znižujeta sistolični KT za približno 5-11 mmHg in diastoličnega za 3-8 mmHg • redna vadba, posebno hoja je obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov

  26. priporočilo

  27. redna zmerna aerobna telesna dejavnost: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje • traja naj 30 do 45 minut • večino dni v tednu, vsaj trikrat tedensko • dinamična, izotonična vzdržljivostna vadba bolj učinkovita kot statična

  28. Vrste vadbe: • intenzivna TD • nad 60% maksimalne aerobne kapacitete, cca 70% maksimalnega pulza • (tek po stopnicah, hitro kolesarjenje, skupinske igre z žogo, aerobika....) • zmerna TD • 40-60% maksimalne aerobne kapacitete, 50-70% maksimalnega pulza • (hitra hoja, golf, tenis, ples, telovadba, zmerna aerobika....) • blaga TD • pod 40% maksimalne aerobne kapacitete, pod 50 maksimalnega pulza • (počasna hoja, dnevna opravila...)

  29. toda-

  30. !! • ni povsem brez nevarnosti • zapleti kot npr. nenadna srčna smrt, miokardni infarkt, poškodbe mišic in sklepov itd. • ZATO: • vse ogrožene • vse, ki so bili doslej malo aktivni • moški starejši od 40 let, ženske od 50 let pred pričetkom vadbe obremenitveno testiramo

  31. nekajenje

  32. Kajenje • blago vpliva na višino krvnega tlaka • pomembno zmanjšuje učinek nekaterih antihipertenzivnih zdravil, predvsem zaviralcev beta • močno zveča celotno tveganje za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s hipertenzijo Opustitev kajenja je verjetno najpomembnejši ukrep za preprečevanje srčno-žilnih in drugih bolezni

  33. priporočilo

  34. vsem bolnikom s hipertenzijo svetujemo opustitev kajenja • po potrebi svetujemo uporabo nadomestkov nikotina ali buspirona • ne vplivajo na zdravljenje hipertenzije

  35. preventiva

  36. štiri ravni preventivnih ukrepov • primarno-primarna ali primordialna • primarna (preprečevanje nastanka bolezni) • sekundarna (preprečevanje pojava izražene oblike bolezni) • terciarna raven ( preprečevanje posledic že izražene bolezni) Končni cilj: vzpostaviti za zdravje ugodne razmere ali vsaj vrniti organizem v stanje, v kakršnem je bil poprej, pred pojavom bolezni

  37. v zdravljenju AH primarna preventiva: z zdravim načinom življenja preprečujemo nastanek dejavnikov tveganja (debelost, telesna neaktivnost, soljenje...) sekundarna preventiva: z odstranjevanjem dejavnikov tveganja znižujemo krvni tlak hipertonika

  38. zaključek

  39. 5 – 10 % hipertonikov se z nefarmakološkimi ukrepi krvni tlak normalizira, predvsem v primerih blage hipertenzije • sploh ni potrebno poseči po zdravilih • Dobrobiti: • normalizacija krvnega tlaka pri manjšem odstotku hipertonikov • zmanjšana potreba po zdravilih • boljše učinkovanje zdravil • zmanjševanje celovitega srčno-žilnega tveganja hipertonika • kakovost življenja se (večini) hipertonikov poveča • izboljša se sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, ko bolnik ugotovi, da ni »stranka«, ampak partner v procesu zdravljenja in vodenja kronične bolezni

  40. vodenje in zdravljenje večine bolnikov z zvišanim krvnim tlakom • sodi v ambulanto družinske medicine • zdravnik mora • prepoznati in opredeliti arterijsko hipertenzijo • oceniti bolnikovo celotno ogroženost • pričeti zdraviti z nemedikamentoznimi ukrepi • bolnika z boleznijo in priporočenimi ukrepi čim bolj natančno seznaniti • zdravljenje informiranega bolnika lažje, uspešnejše in kakovostnejše

  41. Upoštevati moramo: • celotno bolnikovo zdravstveno stanje • urejenost krvnega tlaka • prizadetost tarčnih organov • bolnikov način življenja • bolnikove želje in zadržke • pridružene bolezni, pa tudi njegovo celotno ogroženost • morebitne stranske učinke zdravljenja • bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu • presoja vselej resna in strogo individualna!

  42. Hvala za pozornost!