FINANČNO NAČRTOVANJE

1. FINANČNO NAČRTOVANJE LJUBLJANA, november 2005

2. FINANČNO NAČRTOVANJE • FINANČNO NAČRTOVANJE V ŠIRŠEM POMENU: • NAČRTOVANJE DOBIČKA • KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV) • DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (1 LETO IN VEČ)

3. NAČRTOVANJE DOBIČKA • DOLOČITEV ČASOVNEGA OBDOBJA ZA KATEREGA NAČRTUJEMO • NAČRT VREDNOSTI PRODAJE V NAČRTOVANEM OBDOBJU • REZULTAT SKUPNEGA NAČRTOVANJA RAZLIČNIH ODDELKOV • NAČRTOVANJE OSTALIH SESTAVIN DOBIČKA

4. SESTAVINE DOBIČKA

5. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2003 IN NAČRT ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D.

6. IZRAČUN PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D.

7. IZRAČUN PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D. • OP = S - VC - FC • VC = S*(VC2003/S2003) • SPRELOM = FC/(1 - VC2003/S2003)

8. IZRAČUN PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D. • SPRELOM = FC/(1 - VC2003/S2003) • SPRELOM = 7.750/(1-75.000/100.000) • SPRELOM = 7.750/(1 - 0,75) • SPRELOM = 7.750/0,25 • SPRELOM = 31.000 MIO SIT

9. GRAFIČNI PRIKAZ PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D. DOBIČEK IZGUBA

10. POSLOVNI VZVOD • NAD PRELOMNO TOČKOZ NARAŠČAJOČIM OBSEGOM PRODAJE DOBIČEK IZ POSLOVANJA NARAŠČA • POD PRELOMNO TOČKO S PADAJOČIM OBSEGOM PRODAJE NARAŠČA IZGUBA IZ POSLOVANJA • RAZMERJE MED STOPNJO PORASTA DOBIČKA IZ POSLOVANJA IN STOPNJO PORASTA OBSEGA PRODAJE JE • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA

11. POSLOVNI VZVOD • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA: • ODVISNA JE OD DELEŽA STALNIH STROŠKOV POSLOVANJA V SKUPNIH STROŠKIH • IZRAČUNAMO JO LAHKO NEPOSREDNO TAKO, DA STOPNJO RASTI DOBIČKA DELIMO S STOPNJO RASTI PRODAJE • IZ PODATKOV ZA ENO ČASOVNO OBDOBJE JO IZRAČUNAMO S POMOČJO NASLEDNJE ENAČBE<: • DOL = (S - VC)/OP = 1 + (FC/OP)

12. POSLOVNI VZVOD • LOGIKA DELOVANJA POSLOVNEGA VZVODA: • DOL = odst. Sprem. OP/odst. Sprem. S • ČE SO VSI STROŠKI SPREMENLJIVI, SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA SPREMENI V ENAKEM SORAZMERJU KOT OBSEG PRODAJE IN • ČE SO VSI STROŠKI STALNI, SE LE-TI Z OBSEGOM NE SPREMINJAJO, ZATO SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA SPREMENI BOLJ KOT OBSEG PRODAJE

13. POSLOVNI VZVOD • LOGIKA DELOVANJA POSLOVNEGA VZVODA: • PRI VISOKEM DELEŽU STALNIH STROŠKOV POSLOVANJA V VSEH STROŠKIH NAD TOČKO PRELOMA SO • S PRODAJO POKRITI VSI STROŠKI (KER SMO NAD TOČKO PRELOMA), • S POVEČEVANJEM OBSEGA PRODAJE SE STALNI STROŠKI NE POVEČUJEJO, SPREMENLJIVI STROŠKI SO ZANEMARLJIVI (DELEŽ STALNIH STROŠKOV JE VISOK), • ZATO SE POVEČEVANJE PRODAJE V PRETEŽNI MERI ODRAZI V POVEČANJU DOBIČKA. • DOL = (S - VC)/OP = (OP + FC)/OP

14. POSLOVNI VZVOD • IZRAČUN POSLOVNEGA VZVODA IZ PODATKOV ZA PODJETJE TRTA D.D.: • DOL = (S - VC)/OP = 1 + (FC/OP) • DOL = (55.000 - 41.250)/3.675 = 2,29 • DOL = 1 + (7.750/3.675) = 2,29 • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA V VIŠINI 2,29 POMENI, DA SE BO DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČAL ZA 2,29%, ČE SE BO OBSEG PRODAJE POVEČAL ZA 1% S SEDANJEGA NIVOJA OBSEGA 55 MIO SIT.

15. POSLOVNI VZVOD • VEČJI DELEŽ STALNIH STROŠKOV - VEČJI POSLOVNI VZVOD, • VEČJI POSLOVNI VZVOD - VEČJE POVEČANJE DOBIČKA OB VEČJI PRODAJI, • VSE TO VELJA, KADAR SE PODJETJE NAHAJA NAD PRELOMNO TOČKO, • POSLOVNI VZVOD DELUJE TUDI V OBRATNI SMERI - POMENI ZMANJŠANJE DOBIČKA OB MANJŠI PRODAJI, • VEČJI DELEŽ STALNIH STROŠKOV POMENI VEČJO VARIABILNOST DOBIČKA IZ POSLOVANJA.

16. POSLOVNI VZVOD • BLIŽE KO JE PODJETJE PO SVOJEM OBSEGU POSLOVANJA TOČKI PRELOMA, VEČJA JE STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA. • ČE SE PREMIKAMO VSTRAN OD TOČKE PRELOMA, STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA PADA.

17. POSLOVNI VZVOD

18. FINANČNI VZVOD • TISTI STALNI STROŠKI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA IZBRANEGA NAČINA FINANCIRANJA PODOBNO VPLIVAJO NA VARIABILNOST DOBIČKA KOT POSLOVNI VZVOD. • STROŠKI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA IZBRANEGA NAČINA FINANCIRANJA, SO LAHKO STROŠKI OBRESTI ZARADI BANČNIH KREDITOV, IZDANIH OBVEZNIC, OBVEZNOSTI IZ POGODB O NAJEMU (LEASING, … • TI STROŠKI SO PO SVOJI NARAVI STALNI STROŠKI, KER JE OBRESTI POTREBNO PLAČEVATI NE GLEDE NA OBSEG PRODAJE, ČEPRAV JE RES, DA JE NA DALJŠI ROK VELIKOST TEH STROŠKOV PRAVILOMA V POVEZAVI Z OBSEGOM DEJAVNOSTI.

19. FINANČNI VZVOD • FINANČNI VZVOD OBRAVNAVA RAZMERJE MED CELOTNIM DOBIČKOM IN DOBIČKOM IZ POSLOVANJA • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA JE KVOCIENT MED STOPNJO SPREMEMBE CELOTNEGA DOBIČKA IN STOPNJO SPREMEMBE DOBIČKA IZ POSLOVANJA (PODATKI ZA DVE ČASOVNI OBDOBJI). • ALTERNATIVNO LAHKO IZ PODATKOV ZA ENO ČASOVNO OBDOBJE IZRAČUNAMO STOPNJO FINANČNEGA VZVODA KOT KVOCIENT MED DOBIČKOM IZ POLSOVANJA IN CELOTNIM DOBIČKOM: • DFL = OP/(OP - I)

20. FINANČNI VZVOD • IZRAČUN FINANČNEGA VZVODA ZA PODJETJE TRTA D.D. ZA PRVO POLLETJE 2004: • DFL = OP/(OP - I) = 6.000/(6.000 - 1.100) • DFL = 6.000/4.900 = 1,22 • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA LAHKO ZAVZAME VREDNOST 1 ALI VEČ. • DFL ZAVZAME VREDNOST ENA TAKRAT, KO STA DOBIČEK IZ POSLOVANJA IN CELOTNI DOBIČEK ENAKA - TAKRAT PODJETJE V CELOTI FINANCIRA SVOJO DEJAVNOST Z LASTNIŠKIM KAPITALOM IN NI STROŠKA OBRESTI.

21. FINANČNI VZVOD • VEČJI DELEŽ DOLGA V CELOTNEM FINANCIRANJU POMENI VEČJE STALNE ODHODKE V OBLIKI STROŠKA OBRESTI IN • VEČJI DOLG DELUJE KOT “VZVOD”, KI POVEČUJE CELOTNI DOBIČEK BOLJ KOT SE POVEČUJE DOBIČEK IZ POSLOVANJA. • SPREMEMBA DOBIČKA IZ POSLOVANJA ZA 1% Z DANEGA NIVOJA (6.000 TISOČ SIT) BO IMELO ZA POSLEDICO, DA SE BO CELOTNI DOBIČEK POVEČAL ZA 1,22% (GLEJ PRIMER TRTA D.D.) • KAJ SE ZGODI, ČE SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČA ZA 10%?

22. FINANČNI VZVOD

23. FINANČNI VZVOD

24. FINANČNI VZVOD • ČE PODJETJE PLAČUJE PROPORCIONALNI DAVEK NA CELOTNI DOBIČEK, POTEM STOPNJA FINANČNEGA VZVODA POVE TUDI, ZA KOLIKO SE POVEČA ČISTI DOBIČEK, ČE SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČA ZA 1% Z DANEGA NIVOJA. • VIŠJA STOPNJA FINANČNEGA VZVODA, PODOBNO KOT PRI POSLOVNEM VZVODU, POMENI VEČJO VARIABILNOST CELOTNEGA (IN ČISTEGA) DOBIČKA IN ZATO TUDI VEČJE TVEGANJE POSLOVANJA (PROBLEM ZANESLJIVEGA NAČRTOVANJA).

25. CELOTNI VZVOD • POSLOVNI VZVOD IN FINANČNI VZVOD “DOPOLNJUJETA” DRUG DRUGEGA IN ZATO PODJETJE, KI IMA STOPNJI OBEH VZVODOV VISOKI, POSLUJE ZELO TVEGANO. • TAKO PODJETJE MORA DOSEČI DOVOLJ VISOK OBSEG PRODAJE, DA POKRIJE SVOJE STALNE IN VARIABILNE STROŠKE (DOSEŽE TOČKO PRELOMA) IN HKRATI ŠE STALNE STROŠKE FINANCIRANJA (OBRESTI). • ČISTI DOBIČEK TAKEGA PODJETJA JE ZELO OBČUTLJIV NA SPREMEMBE V OBSEGU PRODAJE, KER NARAŠČA IN PADA MULTIPLIKATIVNO GLEDE NA SPREMEMBE PRODAJE.

26. CELOTNI VZVOD • SKUPNO TVEGANJE POSLOVANJA PODJETJA ZARADI DELOVANJA OBEH VZVODOV MERIMO S STOPNJO CELOTNEGA VZVODA: • DTL = DOL X DFL • V PRIMERU PODJTJA TRTA D.D. BI TAKA SKUPNA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA ZNAŠALA: • DTL = 2,294 X 1,224 = 2,81

27. CELOTNI VZVOD • STOPNJA CELOTNEGA VZVODA 2,81 POMENI, DA SE BOSTA PRI 1% SPREMEMBI OBSEGA CELOTNE PRODAJE (Z DANEGA OBSEGA) CELOTNI DOBIČEK IN ČISTI DOBIČEK POVEČALA ZA 2,81% (VSE OB PREDPOSTAVKI, DA IMAMO PROPORCIONALEN DAVEK GLEDE NA CELOTNI DOBIČEK). • VEČJA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA POMENI VEČJO VARIABILNOST DOBIČKA, ZATO • VEČJA VARIABILNOST DOBIČKA POMENI VEČJO NEGOTOVOST GLEDE BODOČIH DONOSOV ZA LASTNIKE, ZATO • SE MORA UPRAVA ODLOČATI MED VIŠJO ALI NIŽJO STOPNJO CELOTNEGA VZVODA

28. CELOTNI VZVOD • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA JE PREDVSEM TEHNOLOŠKO POGOJENA - KAKŠNA SREDSTVA SO POTREBNA ZA OPRAVLJANJE DOLOČENE DEJAVNOSTI, KAR POGOJUJE TUDI RAZMERJE MED STALNIMI IN SPREMENLJIVIMI STROŠKI. • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA PA JE POGOJENA Z NAČINOM FINANCIRANJA DEJAVNOSTI - OBVEZNOSTI IN/ALI LASTNIŠKI KAPITAL. • VISOKO STOPNJO POSLOVNEGA VZVODA JE MOGOČE NEVTRALIZIRATI Z NIŽJO STOPNJO FINANČNEGA VZVODA. • UPRAVA PODJETJA SE MORA ODLOČATI, KAKŠNA NAJ BO CILJNA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA.

29. CELOTNI VZVOD

30. CELOTNI VZVOD

31. CELOTNI VZVOD

32. CELOTNI VZVOD

33. DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • NAČRTOVANJE POSLOVNEGA IZIDA: • NAČRTOVANJE PO METODI “ODSTOTKA PRODAJE”, • PREDPOSTAVLJAMO LINEARNO ODVISNOST, • ZARADI KRATKEGA OBDOBJA PREDPOSTAVLJAMO, DA SE BILANCA STANJA NE SPREMINJA IN JE ZATO NE NAČRTUJEMO.

34. DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • PREDPOSTAVKA, DA SE BILANCA STANJA NE SPREMINJA, PRI DOLGOROČNEM FINANČNEM NAČRTOVANJU NI REALNA, ZATO JO PRAV TAKO NAČRTUJEMO. • POSTOPEK IMA 4 FAZE: • OCENA MOŽNIH OBSEGOV PRODAJE, • NAČRTOVANJE POSTAVK, KI SO ODVISNE OD OBSEGOV PRODAJE, • NAČRTOVANJE POSTAVK, KI NISO ODVISNE OD OBSEGOV PRODAJE, • IZENAČITEV AKTIVE S PASIVO, KAR TERJA NAČRT FINANCIRANJA POSLOVANJA.

35. DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • OD OBSEGA PRODAJE SO NA KRATEK ROK ODVISNE POSTAVKE BILANCE STANJA, KI PREDSTAVLJAJO GIBLJIVA SREDSTVA: • ZALOGE MATERIALA IN SUROVIN TER BLAGA, • TERJATVE DO KUPCEV, • OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV. • V DALJŠEM OBDOBJU PA SO OD OBSEGA PRODAJE ODVISNE TUDI DRUGE POSTAVKE BILANCE STANJA.

36. IZKAZ USPEHA IN BILANCA STANJA ZA LETO 2003

37. NAČRTOVANJE POSTAVK, KI SO ODVISNE OD OBSEGA PRODAJE

38. NAČRTOVANJE POSTAVK, KI SO ODVISNE OD OBSEGA PRODAJE

39. NAČRTOVANJE POSTAVK, KI NISO ODVISNE OD OBSEGA PRODAJE

40. IZENAČITEV AKTIVE S PASIVO IN DOLOČITEV NAČINA FINANCIRANJA

41. IZENAČITEV AKTIVE S PASIVO IN DOLOČITEV NAČINA FINANCIRANJA • RAZLIČNE PREDPOSTAVKE PRI DOLOČANJU NAČINA FINANCIRANJA: • ODLOČITEV O IZPLAČILU DELA PRETEKLIH ZADRŽANIH DOBIČKOV V OBLIKI DIVIDEND, • POVEČATI ALI ZMANJŠATI FINANČNI VZVOD PRI DANEM POSLOVNEM VZVODU, • OCENITI POTREBNO KRATKOROČNO LIKVIDNOSTNO REZERVO (KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE) IN KRATKOROČNO ZADOLŽITEV S POMOČJO NAČRTA DENARNIH TOKOV, • POVEČATI ALI ZMANJŠATI DOLGOROČNE NALOŽBE V ODVISNOSTI OD POTREB PO BODOČIH INVESTICIJAH.

42. NAČRTOVANJE IZKAZA USPEHA IN BILANCE STANJA ZA LETO 2004 - PESIMISTIČNI SCENARIJ

43. NAČRTOVANJE IZKAZA USPEHA IN BILANCE STANJA ZA LETO 2004 - PESIMISTIČNI SCENARIJ

44. FINANČNA ANALIZA • RAČUNOVODSKI IZKAZI VSEBUJEJO VELIKO PODATKOV, NA OSNOVI KATERIH LAHKO PRIDEMO DO KORISTNIH INFORMACIJ S FINANČNO ANALIZO. • PRI FINANČNI ANALIZI JE MOGOČIH VEČ METOD IN TEHNIK, NAJBOLJ POGOSTO IN NAJBOLJ ENOSTAVNO PA SE ZA POTREBE FINANČNE ANALIZE UPORABLJAJO FINANČNI KAZALCI. • PRI PRIMERJAVI FINANČNIH KAZALCEV V OKVIRU FINANČNE ANALIZE STA OBIČAJNA DVA PRISTOPA: • ANALIZA TRENDA OZIROMA ČASOVNA ANALIZA IN • PRIMERJALNA ANALIZA (PANOŽNA, PEER GROUP, …)

45. FINANČNI KAZALCI • DELEŽ DOBIČKA IZ POSLOVANJA V PRIHODKIH OD PRODAJE: • DOBIČEK IZ POSLOVANJA/PRIHODKI OD PRODAJE • KRATKOROČNI KOEFICIENT: • GIBLJIVA SREDSTVA/KRATKOROČNE OBVEZNOSTI • OBRAČANJE ZALOG: • STROŠKI PRODANEGA BLAGA/POVPREČNE ZALOGE • MESECI VEZAVE ZALOG

46. FINANČNI KAZALCI • DOLG V PRIMERJAVI Z LASTNIŠKIM KAPITALOM (D/E): • DOLG/LASTNIŠKI KAPITAL • DONOSNOST LASTNIŠKEGA KAPITALA: • ČISTI DOBIČEK/POVPREČNI LASTNIŠKI KAPITAL

47. KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • V DOLOČENIH ČASOVNIH OBDOBJIH IMA PODJETJE LAHKO PRESEŽEK PRITOKOV NAD ODTOKI IN OBRATNO. LE REDKO SO PRITOKI ČASOVNO USKLAJENI Z ODTOKI. • ZATO IMA PODJETJE DOLOČENO LIKVIDNOSTNO REZERVO (SREDSTVA NA TRANSAKCIJSKEM RAČUNU IN KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE), DA LAHKO FINANCIRA PRIMANJKLJAJE DENARNIH SREDSTEV. • PODJETJE KRATKOROČNO NAČRTUJE, DA UGOTOVI, ALI BO NJEGOVA LIKVIDNOSTNA REZERVA ZADOSTOVALA ZA POKRIVANJE POTREB PO DENARJU V OBDOBJIH, KO ODTOKI DENARJA PRESEGAJO PRITOKE, ALI PA BO MORALO NAJETI ZUNANJE VIRE (KREDIT).

48. KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • PODJETJE KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTUJE TAKO, DA IZDELA NAČRT IZKAZA DENARNIH TOKOV. • NAČRT FINANČNIH TOKOV SLUŽI TUDI ZA IZVAJANJE NADZORA NAD FINANČNIM POSLOVANJEM S PRIMERJANJEM NAČRTOVANIH TOKOV Z DEJANSKIMI. UČINKOVITO OBVLADOVANJE STROŠKOV JE MOŽNO LE NA OSNOVI SPREMLJANJA DENARNIH TOKOV. • NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV OMOGOČA VODSTVU PODJETJA, DA PRAVOČASNO PRISKRBI ZUNANJE VIRE FINANCIRANJA TER PREDVIDI NJIHOVO ČIMPREJŠNJE VRAČILO, ČE GRE LE ZA KRATKOROČNO FINANCIRANJE.

49. KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV OMOGOČA PREDVIDETI, KDAJ SE BO POJAVIL PRESEŽEK DENARJA IN KOLIKO ČASA BO TRAJAL. • NA OSNOVI TEGA SE LAHKO IZVAJAJO KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE, KI BODO POVEČEVALE FINANČNE PRIHODKE ALI PA ZAČASNO ZMANJŠALI ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA. • VSE TO PRISPEVA K BOLJ UČINKOVITEMU POSLOVANJU.

50. KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE • NAČRT MESEČNIH DENARNIH TOKOV MORA UPOŠTEVATI: • SEZONO PRODAJE IN DELEŽ PRODAJE NA KREDIT, • ČASOVNO RAZPOREDITEV ODPLAČIL KREDITOV KUPCEV, • POLITIKO OBLIKOVANJA ZALOG, • NAČIN IZPLAČEVANJA REŽIJSKIH STROŠKOV, • IZDATKE ZA INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA, • DINAMIKO PLAČIL DAVKOV, • ZAPADLOST OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV, • ZAPADLOSTI FINANČNIH NALOŽB IN FINANČNIH OBVEZNOSTI, ... • NAČRT DENARNIH TOKOV JE SPISEK VSEH DENARNIH PRITOKOV IN ODTOKOV.