340 likes | 583 Vues
OBRAVNAVANE VSEBINE:. sistem javnih financ v Sloveniji, ki jih opredeljuje zakon o javnih financahdr
E N D
1. FINANCNO IN RACUNOVODSKO POSLOVANJE ZA VODJE URADOV
2. OBRAVNAVANE VSEBINE: sistem javnih financ v Sloveniji, ki jih opredeljuje zakon o javnih financah
dravni proracun (sestava, postopek priprave, sprejem in izvrevanje dravnega proracuna)
verodostojna knjigovodska listina kot podlaga za evidentiranje izdatkov
3. JAVNE FINANCE
Javne finance (ekonomija javnega sektorja) obsegajo javnofinancne prihodke in javnofinancne odhodke, ki so prikazani v proracunu drave.
(prikaz dejavnosti drave in drugih subjektov javnega sektorja)
4. CILJI IN GLAVNA NACELA ZAKONA O JAVNIH FINANCAH
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme proracuna tekocega leta do viine, ki sta dolocena s proracunom in ce so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi doloceni pogoji.
Ukrepe, ki imajo pomembne financne posledice, je treba utemeljiti z analizo strokov in koristi.
5. PRORACUN Sestava proracuna:
sploni del
posebni del
NRP- nacrt razvojnih programov
6. PRORACUN v Sloveniji dvoletni proracun oz. dva enoletna proracuna
predlog proracuna Vlada RS posreduje v DZ RS do 1. oktobra
postopek sprejemanja doloca poslovnik
7. POSTOPEK PRIPRAVE PRORACUNA ZJF doloca terminski plan ter postopek priprave proracuna
Vlada na proracunski seji sprejme proracunski memorandum
Financni nacrt mora biti usklajen s programom dela (za sodica je dolocen v ZS) in pripravljen na predpisan nacin (16. clen ZJF)
Usmeritve Ministrstva za finance za operativno pripravo proracuna
8. POSTOPEK PRIPRAVE PRORACUNA Vlada predloi DZ RS naslednje proracunske dokumente:
Proracunski memorandum
Predlog dravnega proracuna z obrazloitvami
Predlog programa prodaje dravnega stvarnega in financnega premoenja
Nacrt nabav in gradenj
Kadrovske nacrte
9. IZVREVANJE PRORACUNA
proracun RS se izvruje od 1.1. do 31.12. tekocega leta
mesecni likvidnostni nacrti
omejena prerazporejanja sredstev
10. FINANCNI NACRT PRORACUNSKEGA UPORABNIKA
Financni nacrt je opredeljen kot akt proracunskega uporabnika (NPU in PU) s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za obdobje enega leta (3. clen ZJF).
11. VSEBINA FINANCNEGA NACRTA Predstavitev ciljev, strategij in programov
Pravne podlage
Usklajenost ciljev, strategij in programov
Izhodica in kazalce, na katerih temeljijo izracuni in ocene potrebnih sredstev
12. PROGRAMSKO NACRTOVANJE OZ. CILJNO USMERJEN PRORACUN (CUP) Jeremy Bentham (1817) postavil zahtevo, da mora biti cilj javnih politik doseci najvecjo sreco za najvecje tevilo ljudi.
Vsak predlog vlad se (zakon, proracun, razvojni program,..) presoja po naslednjem postopku:
izmeriti je treba ucinke vsakega predloga na ugodje in neugodje ljudi;
seteti moramo izmerjene ucinke;
uveljaviti samo tiste vladne predloge, katerih skupni neto ucinek med povzrocenim ugodjem in neugodjem je vsaj pozitiven.
13. PROGRAMSKO NACRTOVANJE OZ. CILJNO USMERJEN PRORACUN (CUP) Republika Slovenija je pristopila k CUP pri pripravi proracuna za leto 2010.
razporeditev proracunskih sredstev povezana s kazalniki ucinkovitosti in uspenosti
(taken pristop e uveljavljen pri ostalih clanicah OECEDE-ja.)
14. PROGRAMSKO NACRTOVANJE OZ. CILJNO USMERJEN PRORACUN (CUP) Ne bo vec bistveno, koliko denarja bomo v kaj vloili, ampak kakne cilje imamo.
Ni dovolj samo denar vloiti, treba je ta vloeni denar dobro izmeriti, spremljati njegovo uporabo v praksi in napraviti oceno ucinkov in vplivov, ki jih je ta tako vloeni denar tudi ima.
15. PROGRAMSKO NACRTOVANJE OZ. CILJNO USMERJEN PRORACUN (CUP) Rezultat CUP je cca 300 matrik logicnega okvira
(opis aktivnosti, rezultatov, namena in cilja vsakega projekta)
16. PROGRAMSKO NACRTOVANJE OZ. CILJNO USMERJEN PRORACUN (CUP) Kljucne teave pri pripravi CUP:
- kratek cas
- javni uslubenci niso bili motivirani
Reitev: v ukvarjanju vodstvenih in vodilnih delavcev z motivacijo javnih uslubence.
17. FINANCNI NACRTI SODIC Financni nacrt sodic :
- 15. delovna politika Institucije pravne drave, svobode in varnosti
- glavni program: 1501 Pravosodje
- podprograma: 150101 Dejavnost sodic in 150105 Alternativno reevanje pravosodnih sporov
- dejavnosti (skupno 8)
- ukrepi in projekti
18. FINANCNI NACRTI SODIC razrez sredstev za sodica pripravi VSRS (limiti)
Osnova za pripravo vsebinskega dela fin. nacrtov (obrazloitve) je Matrika logicnega okvirja
vloga sodic je dolocitev neposrednih ucinkov na ravni ukrepa
20. FINANCNI NACRTI SODIC Sestavni del financnega nacrta je priprava obrazloitev.
71.b clen ZS: Letni program dela je sestavni del obrazloitve financnega nacrta sodica.
Letni program dela zajema:
- oceno pricakovanega letnega pripada pomembnejih in drugih zadev
- casovna merila za tipicna procesna dejanja casovna merila reevanja zadev ter
- nacrt poslovnih rezultatov
21. FINANCNI NACRTI SODIC Nacrt poslovnih rezultatov je izraen v tevilu nacrtovanih reenih pomembnejih in drugih zadev ter vsebuje naslednje kriterije:
kriterij ucinkovitosti
kriterij uspenosti poslovanja
- kriterij gospodarnosti
22. IZVREVANJE CILJNO USMERJENEGA PRORACUNA Nacrtovanje in izvrevanje proracuna poteka po ukrepih
Evidentiranje strokov: po namenih (konto), po proracunskih postavkah in ukrepih
23. IZVREVANJE CILJNO USMERJENEGA PRORACUNA Spremljanje izdatkov v CUP zahteva, da se istovrstni izdatki loceno evidentirajo:
- po postavkah
- kontih in
- po ukrepih.
24. IZVREVANJE CILJNO USMERJENEGA PRORACUNA Takno spremljanje porabe proracunskih sredstev zahteva:
predhodno dolocitev meril za evidentiranje posameznega izdatka po ukrepih
razporeditev zaposlenih po ukrepih
e v postopku oddaje javnega narocila razporediti narocilo med ukrepi (financni elementi v pogodbah /narocilnicah)
25. IZVREVANJE CILJNO USMERJENEGA PRORACUNA Zakaj je pomembno pravilno razporejanje izdatkov med ukrepi?
- razporejanje sredstev med ukrepi je omejeno in
- znotraj posameznih ukrepov so zastavljeni financni cilji s kazalniki, katerih merjenje bo mogoce le, ce bodo vsi izdatki pravilno evidentirani po ukrepih.
26. IZVREVANJE CILJNO USMERJENEGA PRORACUNA
Dolocbe 71.a clena ZS: Letni program dela je ena izmed podlag za ugotavljanje uspenosti in ucinkovitosti posameznega sodica.
27. SPREMLJANJE IZVREVANJA FINANCNEGA NACRTA Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih porocil, se uporablja zakon o racunovodstvu.
Racunovodstvo za dravni proracun vodi Ministrstvo za finance (razen za MNZ, MORS, SOVE, SODIC,)
28. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA Pogoj za placilo in evidentiranje posameznega izdatka v racunovodskih evidencah je verodostojna knjigovodska listina.
Knjigovodska listina je zapis o poslovnem dogodku in podlaga za vnaanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpricuje.
29. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA Brez ustrezne knjigovodske listine za racunovodstvo poslovni dogodek ne obstoja.
Vsi zapisi poslovnih dogodkov morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini.
Verodostojne knjigovodske listine vsebuje podatek o poslovnih dogodkih, ki so se zanesljivo zgodili.
30. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA Verodostojna knjigovodska listina vsebuje odgovore:
1. Kje?
2. Kdaj?
2. Kaj?
3. Kdo sodeluje pri poslovnem dogodku?
31. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA Verodostojne knjigovodske listine so lahko v papirni ali elektronski obliki.
SRS 21:
- knjigovodske listine v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisom morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in poteno
- knjigovodske listine so verodostojne, ce se pri kontroliranju pokae, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakrnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.
32. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA Podatki iz knjigovodske listine se ne smejo vpisovati v poslovne knjige, dokler niso prekontrolirani.
Preveriti je potrebno:
1. pravilnost
2. zakonitost
3. verodostojnost
33. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA V vsaki organizaciji je zelo pomembno vzpostaviti organizacijski red, s katerim se zagotovi:
1. verodostojnost knjigovodske listine
2. notranje kontrole in
3. dobro podlago za kakovostno odlocanje.
Vsak zaposleni mora poznati svoje delo, se tekoce izobraevati in nositi odgovornost za opravljeno delo.
34. NADZOR NAD PORABO PRORACUNSKIH SREDSTEV
Notranji nadzor, ki ga obicajno izvaja sam neposredni uporabnik proracuna (notranja kontrola ter notranja revizija) in inpekcijski nadzor Ministrstva za finance.
Zunanji nadzor izvajata Racunsko sodice in dravnozborska Komisija za nadzor proracuna in drugih javnih financ.
35. ZAKLJUCNI RACUN Po zakljucku leta je potrebno pripraviti Zakljucni racun in ga do 31.3. naslednjega leta posredovati Racunskemu sodicu, ki ga revidira in izda mnenje (pozitivno, s pridrkom, negativno).
Zakljucni racun je potrebno do 1. oktobra z dokoncnim porocilom Racunskega sodica posredovati v sprejem v Dravni zbor.