ETIČNI KODEKS AAMFT

1. ETIČNI KODEKS AAMFT

2. Etika v ZDT Etika vključuje, da mora terapevt delovati tako, kot je najbolje za klientovo dobrobit (blagostanje, angl. welfare). • Stalno prisotno vprašanje “Kaj je najbolje narediti?” in “Kako naj se odločim?” • V pomoč so nam profesionalne norme etičnega vedenja, kot je AAMFT etični kodeks.

3. Etični kodeks so samo vodila. • Vsaka etična odločitev je določena z vsako situacijo in trenutnimi kulturnimi/profesionalnimi normami (slovenske razmere?). • Bolj problematične etične odločitve zahtevajo posvetovanje s primernimi profesionalci, kot so izkušeni kolegi, supervizorji, profesionalne organizacije, odvetniki. • Sankcije?

4. Področja AAMFT etičnega kodeksa • Odgovornost do klientov. • Zaupnost oz. varstvo osebnih podatkov • Poklicna kompetentnost in integriteta. • Odgovornost do študentov in supervizantov. • Odgovornost do udeležencev v raziskavi • Odgovornost do poklica • Finančne ureditve. • Oglaševanje.

5. Princip 1: Odgovornost do klientov • Zakonski in družinski terapevti povečujejo dobrobit družin in posameznikov. Spoštujejo pravice svojih klientov in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da svoje delo opravljajo korektno.

6. Podprincip 1.1 • Zakonski in družinski terapevti opravljajo svoj poklic tako, da pri svojem delu klientov ne diskriminirajo/razlikujejo na osnovi spola, starosti, socialno ekonomskega statusa, rase, etične oz. narodnostne pripadnosti, psihofizičnih omejitev, zdravstvenega stanja, vere ali spolne orientacije. Pridobijo si primerno usposabljanje ali svetovanje, da pri delu s posebnimi skupinami zagotovijo kompetentno in primerno storitev.

7. Agencija za družinsko terapijo je najela zakonskega in družinskega terapevta. Klienti so v tej agenciji dodeljeni terapevtom preko centralizirane vhodne procedure. Ker je bil ta ZDT edini terapevt Afroameričan, so bili klienti tega terapevta vsi afroameriški pari in družine, zaradi dolgotrajnih opažanj, da se ti klienti bolj udobno počutijo s terapevtom, ki je tudi Afroameričan. Na skupnih srečanjih je ta terapevt postavil vprašanje glede take prakse, ker je to pomenilo čakalno listo za te kliente. Terapevtu je direktor, ki je bil tudi supervizor rekel, da je najprej potrebno upoštevati klientove potrebe in da bo taka politika ostala. Ostali zaposleni so se strinjali. Rekli so, da ne bodo vzeli afroameriških klientov, ker le ti dobijo najboljšo pomoč od afroameriškega terapevta. Ta je vložil pritožbo.

8. Princip 1.2 Zakonski in družinski terapevti čim prej v terapevtskem procesu pridobijo ustrezno informirano soglasje za terapijo oziroma z njo povezanimi postopki ter uporabljajo jezik, ki je klientu razmeroma razumljiv. Vsebina informiranega soglasja se lahko spreminja v odvisnosti od klienta in načrta zdravljenja; običajno pa zahteva, da je klient: • sposoben pristanka; • ustrezno informiran o pomembnih informacijah glede procesa in postopkov obravnave; • ustrezno informiran o morebitnih tveganjih in koristih obravnave za katero ne obstajajo splošno prepoznavni standardi; • soglasje izrazil svobodno in brez neprimernega vpliva; ter • priskrbel soglasje, ki je ustrezno dokumentirano. Kadar so osebe zaradi starosti ali mentalnega statusa pravno nesposobne dati informirano soglasje, zakonski in družinski terapevt pridobi informirano dovoljenje od pravno pooblaščene osebe, če je tako nadomestno soglasje pravno dovoljeno.

9. Ločen starš je poklical terapevta za pomoč z otrokom, ki je hodil v srednjo šolo. V začetnem srečanje se je starš pritoževal zaradi drugačnih pravil v domu prejšnjega partnerja in da se otrok vrne z obiskov tako, da se vede nespoštljivo in se aktivno upira vsaki zahtevi, da bi doma pomagal. Starš je podpisal terapevtski dogovor in rekel, da je dogovor o skrbništvu dovoljeval vsakemu staršu, da išče zdravstveno obravnavo za otroka. Po drugem srečanju se je terapevt odločil, da bo videl otroka samega za nekaj srečanj, da bi spoznal otrokove poglede na odnos med staršema. Ko je otrok povedal prejšnjemu partnerju o terapevtskem srečanju, je ta oseba poklicala terapevta in zahtevala, da otrok ni sam s terapevtom ali s komerkoli drugim. Prejšnji partner je izjavil, da skrbništvo ni bilo skupno, da je terapevt neprimerno videval otroka brez primernega dovoljenja, in da bo vložil pritožbo.

10. Opombe Pred obravnavo morajo klienti torej podpisati pisen dokument (kopijo hranimo v njegovi datoteki), ki preverja, ali razumejo naslednje: • Vrsta ponujenih uslug/procedur. • Tveganja, koristi obravnave (nobene garancije).

11. Opombe 2 • Klientove pravice (npr. neizkoriščanje, nediskriminacija, pritožbene procedure). • Konfidencialnost in omejitve. • Cilji, število srečanj. • Politike glede stroškov, odpovedovanja in računanja.

12. Opombe 3 Klientove datoteke naj bi tudi vsebovale: • Začetno ocenitev in načrt. • Eventuelne podpisane obrazce za razkritje konfidencialnosti. • Opažanje glede napredka za vsako srečanje, vključujoč: • Napredek k ciljem • Ocenitev grozeče škode • Izvedene akcije (poročanje/opozarjanje)

13. Opombe 4 • Zapisi naj bi bili pisani v objektivni, opisni obliki, ki jasno razlikuje, kaj je klient poročal in kaj je terapevt direktno opazil. (“Klient je poročal, da ga je mama udarila.” “Terapevt je videl, da je mama udarila otroka na srečanju.”)

14. ZAKON O VARSTVU OSEBNIHPODATKOV – 1Obdelava občutljivih osebnih podatkov 3. člen • Osebni podatki (podatki, ki se nanašajo na posameznika, op.), ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. 13. člen Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom. 14. Člen • Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona. • Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

15. 17. člen (1) Ne glede na prvotni namen zbiranja se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. (2) Osebni podatki se posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja. (3) Osebni podatki, ki so bili posredovani uporabniku osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, se ob zaključku obdelave uničijo, če zakon ne določa drugače. Uporabnik osebnih podatkov mora upravljavca osebnih podatkov, ki mu je posredoval osebne podatke, brez odlašanja po njihovem uničenju pisno obvestiti, kdaj in na kakšen način jih je uničil. (4) Rezultati obdelave iz prvega odstavka tega člena se objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za takšno objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu.

16. (1) Če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku sporočiti naslednje informacije, če z njimi posameznik še ni seznanjen: – podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), – namen obdelave osebnih podatkov. (2) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, če posameznik z njimi še ni seznanjen, zlasti: – navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, – navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, ter možne posledice, če ne bo prostovoljno podal podatkov, – informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. (3) Če osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti naslednje informacije: – podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), – namen obdelave osebnih podatkov. (4) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti: – informacijo o vrsti zbranih osebnih podatkov, – navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, – informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. (5) Informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebno zagotoviti, če bi bilo to zaradi obdelave osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene nemogoče ali bi povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa ali če je z zakonom izrecno določen vpis ali posredovanje osebnih podatkov.

17. 30. člen • (1) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo: 1. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; 2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; 3. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; 4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; 5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; 6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; 7. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. (2) Izpis iz 3. točke prejšnjega odstavka ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu.

18. (1) Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave občutljivih osebnih podatkov in osebnih podatkov po določbah 2. poglavja VI. dela tega zakona pa enkrat na mesec. Kadar je to potrebno za zagotavljanje poštene, zakonite ali sorazmerne obdelave osebnih podatkov, zlasti kadar se osebni podatki posameznika v zbirki osebnih podatkov pogosto ažurirajo ali posredujejo ali bi se lahko pogosto ažurirali ali posredovali uporabnikom osebnih podatkov, mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti, da vloži zahtevo tudi v krajšem ustreznem roku, ki ni krajši od petih dni od dneva seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ali zavrnitve te seznanitve. (2) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po 1. in 2. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15 dneh, ali pa ga v 15 dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. (3) Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. (4) Če upravljavec ne ravna v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da je zahteva zavrnjena. (5) Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz tega člena krije upravljavec osebnih podatkov. (6) Za prepis, kopiranje in pisno potrdilo po 2. točki ter za izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona lahko upravljavec osebnih podatkov posamezniku zaračunava zgolj materialne stroške po vnaprej določenem ceniku, s tem, da so ustno potrdilo po 2. točki, ustna informacija po 5. točki, ustne informacije po 6. točki in ustno pojasnilo po 7. točki brezplačne. Če posameznik kljub pridobitvi ustnih potrdil, informacij ali pojasnil po 2., 5., 6. in 7. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona zahteva potrdilo, informacijo ali pojasnilo v pisni obliki, mu mora upravljavec osebnih podatkov to zagotoviti.

19. 32. člen • (1) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. (2) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika obvestiti vse uporabnike osebnih podatkov in pogodbene obdelovalce, katerim je posredoval osebne podatke posameznika, preden so bili izvedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka, o njihovi dopolnitvi, popravku, blokiranju ali izbrisu po prejšnjem odstavku. Izjemoma mu tega ni potrebno storiti, če bi to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa. (3) Posameznik, katerega osebni podatki se obdelujejo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ali tretjim odstavkom 10. člena tega zakona, ima kadarkoli z ugovorom pravico zahtevati prenehanje njihove obdelave. Upravljavec ugovoru ugodi, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo po četrtem odstavku 9. člena oziroma po tretjem odstavku 10. člena tega zakona. V tem primeru se njegovih osebnih podatkov ne sme več obdelovati. (4) Če upravljavec ne ugodi ugovoru iz prejšnjega odstavka, lahko posameznik, ki je vložil ugovor, zahteva, da o obdelavi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena oziroma tretjim odstavkom 10. člena tega zakona odloči Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Posameznik lahko vloži zahtevo v sedmih dneh od vročitve odločitve o ugovoru. (5) Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih od prejema zahteve. Vložena zahteva zadrži obdelavo osebnih podatkov posameznika, glede katerih je vložil zahtevo. (6) Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov iz prejšnjih odstavkov krije upravljavec.

20. Vinjeta 2: • Klient je hodil na terapijo, da bi naslovil simptome depresije, povezane z težavnim 30-letnim zakonom. Klient in terapevt sta delala skupaj osem srečanj in vzpostavila bližnji in učinkovit delovni odnos. Terapevt je čutil, da je čas, da se jim pridruži klientov zakonec v naslednjem srečanju. Ko je klient rekel, da bi morala počakati, se je terapevt z nejevoljo strinjal, vendar je postavil kot pogoj, da se jima zakonec mora pridružiti do desetega srečanja, ali pa ga bo terapevt napotil k drugemu terapevtu. Na desetem srečanju se je zakonec pojavil in se močno pritoževal, da je klient grozil s samomorom, če ne bo pristal na skupno obravnavo. Medtem, ko se je zakonec strinjal, da se udeleži srečanj zaradi strahu za klientovo dobro, je bil tudi zelo jezen tako na klienta kot tudi na terapevta in se uradno pritožil.

21. Podprincip 1.3 • Zakonski in družinski terapevti se zavedajo svojega vplivnega položaja v odnosu do klientov in se izogibajo izkoriščanju njihovega zaupanja in odvisnosti. Zato terapevt stori vse, da bi se izognil takim pogojem in razmerjem s klienti, ki bi lahko poslabšali profesionalnost odločitev ali povečali tveganje za izkoriščanje. Primeri takih odnosov so delovni ali tesni medosebni odnosi s klienti ali njegovimi neposrednimi družinskimi člani. Kadar zaradi okoliščin ali večstranih vlog obstaja tveganje za oškodovanje ali izkoriščanje, mora biti terapevt ustrezno previden (izvede primerne varnostne ukrepe).

22. Terapevta je poklical klientka, katere partner je postal nasilen med sporom. Organizirali so urgentno srečanje s parom za naslednje jutro. Na prvem srečanju je terapevt opazil, vendar takrat ni komentiral, da je bil partner poštni delavec, ki je terapevtu prinesel dnevno pošto. Po začetnem srečanju, v katerem je bil vsak partner intervjuvan sam in skupaj in na katerem so ustvarili varnostni načrt za klienta, terapevt nekaj zaporednih dni ni dobil pošte. Ko je večkrat klical na poštni urad, ni dobil nobene razlage. Na drugem srečanju je partner naštel mnoge načine, na katere je bil klient neprimeren. Terapevt je pomislil, da ima partner precejšen vpliv na terapevtovo vsakodnevno življenje, celo na finančno blagostanje. Po tem srečanju je pošta spet prihajala. Terapevt je na tretjem srečanju na samem govoril s partnerjem glede dostavljanja pošte. Partner je zanikal, da bi karkoli vedel, vendar naslednji dan pošta ni bila dostavljena. Jezen je terapevt odpovedal vsa srečanja naslednji dan in čakal na dostavljalca z namenom, da zagrozi s formalno pritožbo. Ponovno je partner zanikal umik dostave pošte, in sledil je spor. Ne klient in ne partner se nista pojavila na naslednjem načrtovan srečanju, in terapevt ni od njiju slišal ničesar do klica iz State Regulatory Board, ker sta klienta vložila pritožbo. Medtem je vodja pošte poklical terapevta in se mu opravičil za moteno dostavo zaradi nepravilnega delovanja naprave za razvrščanje pošte.

23. Podprincip 1.4 • Spolna intimnost s klienti je prepovedana.

24. Terapevt je vzpostavil globok in skrben odnos s klientoma. Srečanja so pogosto vključevala dotik, trepljaj po rami ali hrbtu, ali objem, če ga je začel klient. Terapevt je bil previden, da je zaprosil za dovoljenje, ko se je klienta dotaknil prvikrat. • Jamie in Morgan sta vstopila v terapijo s pritožbami zaradi jeze in frustracij, ki so izhajale iz razlik v njunih priljubljenih načini izražanja spolne nežnosti. Rekla sta, da si je Jamie želel več javnih prikazov spolnosti, ki so vključevali tudi dotikanje (drgnenje) tujcev, medtem ko jih je Morgan zavračala. Začetno je Morgan sodelovala v teh epizodah, ker je potem, ko sta bila sama, bil Jamie bolj potrpežljiv in skrben ljubimec. Vendar po nekaj letih je Morgan zavrnila sodelovanje in vsi spolni odnosi med njima so se ustavili. Oba sta se počutila ujeta in zlorabljena s strani drugega. • V začetnih srečanjih, v katerih sta partnerja odprto izrazila strah glede njunega odnosa, se je terapevt počutil sproščenega in da se bo lahko povezal s parom. Kasneje na srečanju se je Morgan zlomila in precej časa ihtela. Terapevt je čakal, da bo Jamie ponudil neverbalno podporo in ko je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, se je terapevt premaknil bližje k Morgan in ji ponudil roko. Morgan se je prilepila na roko in jo trdno držala ter potegnila terapevta bližje. Jamie je eksplodiral s poplavo vprašanj: Kako je bila lahko Morgan tako odprto ekspresivna s tujcem? Kaj je imel terapevt, kar ni imel Jamie? Kako je lahko terapevt padel na Morganine manipulacije? Z zadnjo izjavo je Jamie nenadno odšel s srečanja, zaloputnil z vrati ob izhodi in rekel, da bo vložil pritožbo.

25. Podprincip 1.5 • Verjetno je, da je spolna intimnost z nekdanjimi klienti škodljiva in je zato prepovedana v obdobju dveh let po zaključku terapije oz. zadnjem profesionalnem kontaktu. Da bi se izognili izkoriščanju zaupanja in odvisnostni klientov, se zakonski in družinski terapevt tudi po preteku dveh let od zaključka terapije oz. zadnjega profesionalnega kontakta ne bi smel spolno intimno zaplesti z bivšimi klienti. Odgovornost odločitve o spolno intimnem odnosu z bivšim klientom po preteku dveh let leži na terapevtu. Ta mora dokazati, da spolno intimni odnos z bivšim klientom ne pomeni izkoriščanja ali škode bivšemu klientu ali njegovi neposredni družini.

26. Terapevt in klientka sta delala na zakonskih zadevah, povezanih z depresijo. Že od začetka je obstajala spolna napetost med njima, o kateri sta odprto razpravljala. Ker je terapija trajala dalj časa, je terapevt vzpostavil jasno mejo, ki je izključevala spolno intimnost za vsaj dve leti po končanju srečanj. Terapija se je končala tako, da se je klientka odločila, da se odseli od partnerja. • Po nekaj letih sta se nekdanja klientka in terapevt srečala na zabavi. Nekdanja klientka je še vedno živela narazen od svojega partnerja, vendar ni bila ločena. Končala sta tako, da sta preživela noč z medsebojnim pogovorom in bila spolno intimna. Nekaj dni kasneje se je terapevt odločil, da to, kar je nekdanja klientka resnično želela, je bilo ponovna vzpostavitev njunega terapevtskega odnosa. Na žalost je bila ta možnost obremenjena s problemi, ker sta postala ljubimca. Terapevt je prekinil afero in ponudil, da jo priporoči drugemu terapevtu. Nekdanja klientka je komentirala, da več terapije ni odgovor. • Nekaj mesecev kasneje je terapevt naletel na nekdanjo klientko v trgovini. Na kratko sta pokramljala in nekdanja klientka je povedala, da ji ne gre dobro. Bila je na zdravilih, socialno se je umaknila in ponovno je izkušala občutke nepovezanosti in panike. Povedala je, da so ti problemi postali še hujši po aferi. Terapevt je ponudil drugo napotitev, vendar je bil zavrnjen. Ker se je bal najhujšega je terapevt celo ponudil, da govori »neformalno« z nekdanjo klientko »samo nekajkrat«, da bi ji malo pomagal pri tem, kar je terapevt imenoval »eksistencialno krizo«. Nekdanja klientka je zavrnila in rekla, da življenje ni tako slabo, da bi potrebovala kakšno pomoč od terapevta. • Ker je ugotovil resnost stanja nekdanje klientke, je terapevt poiskal nasvet od kolega. Odločila sta se, da bo kolega kontaktiral nekdanjo klientko, kljub pravilu konfidencialnosti (zaupnosti), in ponudil zastonj svetovanja. Terapevt pa je poročal afero etični komisiji in se bil pripravljen soočiti z posledicami.

27. Podprincip 1.6 • Zakonski in družinski terapevti glede prijavljanja domnevnega neetičnega vedenja ravnajo v skladu s predpisanimi zakoni.

28. Na prvem srečanju je ZDT ugotovil, da je paru prejšnji terapevt svetoval, da končata svoj odnos. Prejšnji terapevt je rekel, da sta bila partnerja konfliktno habituirana in da, glede na to, da so njune nasilne epizode bile vedno večje, je priporočena odselitev drug od drugega skupaj z ločitvijo, ker je bil ta vzorec dolgotrajen. Ko sta slišala ta nasvet, je par prekinil srečanja s prejšnjim terapevtom. Njuno versko prepričanje ni dovoljevalo ločitve in odselitev bi bila zelo sramotna v njunem religioznem okolišu. Po mesecu od končanja terapije se je par odločil, da poskusi delati z novim terapevtom. Kot mnogi terapevti, ki slišijo tako zgodbo od svojih klientov, se je tudi novi terapevt spraševal, ali so bile njune trditve resnične. Novi terapevt je razmišljal o tem, da bi vprašal par za dovoljenje, da kontaktira prejšnjega terapevta, da preveri njune trditve, vendar se je odločil, da ne bo in stvar opustil. • Na drugem srečanju je par pritisnil na novega terapevta, da pove, da je njun prvi terapevt imel narobe, in da naj bi ostala skupaj. Terapevt ju je zavrnil. Na tem srečanju ni bilo veliko napredka in na tretje srečanje nista prišla. Nekaj tednov kasneje je tega novega terapevta poklical reporter, ki je delal na zgodbi o skupnem samomoru para. Sporočilo, ki sta ga pustila, se je navezovalo na to, kako sta kontaktirala svojega prvega terapevta, ki je ponovno zagovarjal potrebo po ločitvi. Njuno sporočilo je tudi sporočalo, da nov terapevt ni podprl njune želje, da bi ostala skupaj. Reporter se je spraševal, zakaj nov terapevt ni prijavil prejšnjega terapevta, kot zahteva državni zakon. • Nov terapevt je bil preganjan za kršitev etičnega kodeksa po državnem zakonu. Po obsodbi je bil primer podan tudi AAMFT etični komisiji.

29. Podprincip 1.7 • Zakonski in družinski terapevti svojih profesionalnih odnosov s klienti ne uporabljajo za uresničevanje lastnih interesov.

30. Sandy, spoštovan in visoko izkušen ZDT v privatni praksi, je prejemal napotila od mnogih virov. Sandyjeva žena Avery je pred nedavnim prejela licenco za zakonskega in družinskega terapevta in je poskušala ustvariti privatno prakso. Avery je uporabljala Sandyjevo pisarno, da je videvala kliente. Sandy je prejel klic od napotitvenega vira, ki je videval par in je želel napotiti moža k Avery. Napotitveni vir je verjel, da ima Avery zrelost in gotovost, da bo še posebej v pomoč temu moškemu, ki je pred kratkim izgubil delo. Sandy se je s tem strinjam in opogumil napotitev. Avery je začela videvati klienta. Po šestih srečanjih se je Avery zapletla v obojestransko kričanje z možem glede njegovega zavračanja, da bi aktivno iskal zaposlitev. Kmalu potem je Sandy prejel klic s strani vira napotitve, ki je od klienta slišal o katastrofalnem srečanju.

31. Podprincip 1.8 • Zakonski in družinski terapevti spoštujejo klientovo pravico odločanja in mu pomagajo razumeti posledice teh odločitev. Terapevti klientom jasno povedo, da so sami odgovorni za odločitve glede odnosov kot so skupno življenje, poroka, ločitev, sprava, skrbništvo in obiskovanje.

32. Murray in Carrol sta iskala zakonsko terapijo. Par je čutil, da je imel eden od staršev od Carrol destruktiven vpliv na Carroll in njen odnos z Murray-jem. Čeprav je bilo le nekaj spominov iz otroštvo, je Carroll čutila kot da je bila spolno zlorabljena v otroštvu s strani tega starša. Carroll je hotela, da ji terapevt, ki je imel trening in izkušnje pri obravnavi spolne zlorabe in odkrivanju spominov, pomaga pri odkrivanju spominov. Terapevt je čutil, da je bila Carroll lahko zlorabljena, vendar ni verjel, da bi bilo smiselno »loviti« spomine. »Končno, zloraba, če se je zgodila, se je zgodila daleč nazaj in obtičanje v preteklosti vam ne bo pomagalo, da bi živeli v sedanjosti«. Terapevt je zato pregovoril Carroll, da se je osredotočila na trenutne probleme v odnosu s partnerjem, in tudi predlagal, da ima Carroll manj kontaktov s staršem, ker je zgledalo, da je nasilen in želi kontrolirati življenje para. Carroll je sprejela ZDT predlog in povedala staršu, da jima je terapevt svetoval, naj nimata kontaktov. »Zato« je rekla Carroll staršu, »se ne bomo družili v prihodnosti«. Carroll-in starš je bil besen in je vložil pritožbo. Starš je trdil, da je terapevt uveljavil neprimeren vpliv na ranljivega klienta in da je ta vpliv bil destruktiven za družino. Terapevt je bil šokiran nad trditvijo, saj je le »predlagal«, da ima Carroll »manj«, ne pa nič kontaktov s staršem.

33. Podprincip 1.9 • Zakonski in družinski terapevti ohranjajo terapevtski odnos le toliko časa, kolikor je razumljivo jasno, da imajo klienti koristi od tega odnosa.

34. Paige in Paigov otrok, Tyler, so bili v terapiji pri ZDT Leslie. Paige je bil tudi profesionalec mentalnega zdravja, ki je delal ocene mentalnega zdravja za sodišče (eno srečanje) staršev v sporih glede skrbništva. Proti koncu ocenjevanja nekega klienta je Paige spoznal, da je bil ta klient tudi v terapiji pri Leslie. Paige je izpolnil oceno in kasneje vprašal nekaj kolegov, da pregledajo delo, da bi zagotovil, da so bili njegovi zaključki nepristranski in podprti z dejstvi. Paige je poročal o situaciji Leslie. Leslie je bila vznemirjena in je vztrajala, da Paige neha z oceno in pokliče nekoga drugega, da to stori. Vztrajala je tudi, da Paige mora kontaktirati upravo za licence in poročati, da je Paige šel v dvojne odnose s klientom. Paige se je počutil okrivenega s strani Leslie za to problematično situacijo. Paige se je spraševal, kako Leslie lahko nadaljuje terapijo s Paige-om in Tyler-jem, saj je bila Leslie tako jezna. »Mogoče se Leslie ne bo strinjala z mojo oceno klienta. Mogoče bo klient jezen name za mojo oceno in bo govoril o tem z Leslie. Kako se lahko to zdi Leslie v redu in še naprej videva tako klienta kot tudi mene in Tylerja?« Ko je Paige izpostavil te skrbi pri Leslie, je Leslie rekla, da je edini problem Paige, ki bi moral »vzeti nase«, kar je šlo narobe. Leslie je predlagala, da se srečata brez Paige-ovega otroka, dokler to ne bo rešeno. Paige je privolil, ker je bila terapija pomembna za Paige. Vendar je Paige po vsaki terapiji odšel z občutkom, da sta se s terapevtko borila za to, kdo je komu kaj naredil. Končno se je Paige odločil, da zapusti terapijo, ker ni bilo načina, da bi razrešila zadeve med njima.

35. Podprincip 1.10 • Zakonski in družinski terapevti osebam pomagajo poiskati drugo terapevtsko pomoč, če je trenutni terapevt zaradi ustreznih razlogov nezmožen ali nepripravljen nuditi profesionalno pomoč.

36. ZDT Galen je imela zakonsko terapijo s Shannon-om in Jesse-jem Shannon so zagrozili, da jo bodo odpustili z dela zaradi depresije. Galen je poskušala urediti skupno srečanje, vendar je bil Jesse pogosto na potovanjih, ki so otežila njegovo prisotnost na srečanjih. Zato je imela Shannon ponavadi terapijo samo s Shannon. Po nekaj mesecih skupnega dela, se je Shannon odločila, da se pridruži Jesse-ju na potovanjih, da bi s tem obvladala svojo depresijo. »Počutim se pač slabše, ko sem puščena sama«. Zato Galen ni mogla vzpostaviti nobenega reda za zakonsko ali individualno terapijo. Shannon je bila še nadalje depresivna in ni poročala o napredku. Galen je od Shannon prejela prošnjo in strinjanje (, razkritje, odpust) glede konfidencialnosti, da bi Galen lahko poslala poročilo o napredku Shannon-inem službodajalcu. Shannon je prosila za podaljšano dovoljenje za odsotnost z dela. Galen je službodajalcem poročala, da se je Shannon redko udeležila srečanj in da ni bilo pravega napredka. Zato je Shannon dobila obvestilo, da dovoljenje za podaljšanje odsotnosti (in koristi) ne bodo podaljšani. Shannon je bila besna na to, kar je Galen poročala in vztrajala, da je resnični problem terapevtova nesposobnost. Shannon je tudi poklicala Galen in zahtevala srečanja 2X na teden, da bi dokazala svojemu službodajalcu, da je resna glede terapije. Galen, ki je bila prav tako vznemirjena, je skrbelo uničenje slovesa v profesionalni skupnosti, pa tudi Shannon-ina možna zloraba terapije za omenjene koristi. Galen je obvestila psihiatra, ki je Shannon predpisoval antidepresive, o Shannon-ini manipulaciji. Galen se je odločila, da Shannon ne bo vzela na terapijo. Ko jo je Shannon prosila za napotitve, je Galen zavrnila, da bi dala kakšna možna imena za napotitve. »Ker bi imena prišla od mene, ti terapevti ne bi imeli možnosti. Tudi njih bi videla kot nekompetentne.«

37. Princip 1.11 • Zakonski in družinski terapevti klientov tekom obravnave ne zapustijo ali zanemarjajo, ne da bi poskrbeli za razumne ureditve potrebne za nadaljevanje take obravnave.

38. 42. in 43. člen etičnega kodeksa DPS Podaljšana skrb • Psiholog je odgovoren za izpeljavo obravnave, tudi kadar sam ne more postopka zaključiti. Izpeljavo strokovne obravnave zagotovi v sodelovanju s kolegi ali institucijo. • Psiholog ostaja odgovoren za pomoč obravnavancu tudi po končani obravnavi, če se ta ponovno obrne nanj s problemom, povezanim s prvotno obravnavo. 

39. Brook je iskala pomoč ZDT Aden za Rileya, njenega 6 let starega otroka. Brook je bila ločena in zaskrbljena, da se Riley ni dobro prilagajal. »Moj pretekli partner vidi Rileya samo občasno. Moj otrok se počuti kot sirota.” Brook je nadalje poročala, da je bil Riley jezen na Brook, jo brcal in sprovociral pretepe z otroki v šoli. Brook je bila vesela, da je bila Aden pripravljena videti Rileya. Aden je bila izjemen terapevt in je sprejela samo nekaj novih klientov vsako leto. Brook je bila pripravljena plačati karkoli, spremeniti Rileyev urnik, in izpustiti pomembna srečanja, da bi videla Aden. Aden se je izkazala vrednega njenih pričakovanj. Riley je napredoval pod Aden-inim vodstvom in Brook se je naučila novih veščin za delo z Rileyem doma. Brook je končala terapijo s hvaležnostjo in večjim občutkom moči. Brook je od Aden razumela, da se Brook in Riley lahko vrneta kadarkoli po več terapije. Šest mesecev kasneje je Brookin prejšnji partner se preselil k novemu partnerju. Riley je ponovno reagiral z ekstremno jezo in motnjami spanja. Brook je poklicala Aden za pomoč. Ko na klic ni prejela odgovora, je Brook pustila sporočila o tem, kaj se je zgodilo Riley. Po dveh tednih brez odgovora, je Brook poslaal pismo, v katerem je opisala svoj napor, da bi kontaktirala Aden. Brook je vprašala, če je bila Aden na kakšen način užaljena. Ko ni bilo odgovora na pismo, je Brook poslala končno pismo, v katerem je izrazila jezo in razočaranje in opisala težave v razlagi Aden-inega vedenja Riley-u in podobnost med Aden-inimi dejanji in tistimi od prejšnjega partnerja Brook. Brook je vprašala za napotitev za Riley-a, vendar ni prejela nobenega odgovora.

40. Princip 1.12 • Zakonski in družinski terapevti od klientov pridobijo pisno informirano soglasje pred avdio snemanjem, video snemanjem ali opazovanjem tretje osebe.

41. Pred mnogi leti je ZDT Whitney imela program treninga za profesionalce mentalnega zdravja z uporabo feministične družinske terapije. Whitney je občasno pripeljala nacionalno znane feministične družinske terapevte, da so izvajali trening in intervjuvali družine v živo. Družine, ki so prihajale, so bili klienti udeležencev treninga. Družinam so dali soglasni formular, ki je razlagal, da bodo srečanja v živo posneta in se jih bo uporabljalo samo v edukacijske namene. Dallas je bil učenec v Whitneyinem programu. V enem primeru je Dallas povabil par klientov, ki naj bi bil intervjuvan s strani nacionalnih predstaviteljev. Intervju je bil produktiven in Dallas je pridobil mnogo nasvetov, ki so mu bili v pomoč. Dallas je končal s parom po tem, ko jih je videval še nekaj mesecev. Po petnajstih letih je Dallas odkril, da Whitney uči na univerzi in uporablja posnetek para v kurzu družinske terapije. Dallas je bil vznemirjen, ker je en član para delal za univerzo in bi ga lahko Whitneyevi študenti prepoznali. Dallas se je sestal z Whitney, da bi se pogovoril glede te skrbi. Whitney je bila presenečena, ko je odkrila, da eden od para dela na univerzi, vendar je dejala, »Oba člana para sta podpisala soglasni obrazec in sama uporabljam ta videoposnetek za edukacijske namene. Poleg tega ni nobenega datuma, ko soglasje preneha.«

42. Princip 1.13 • Kadar pride klient v obravnavo na prošnjo tretje stranke, zakonski in družinski terapevt na začetku obravnave ustrezno razjasni naravo odnosa z vsako stranko ter meje zaupnosti.

43. Presbiter je naprosil terapevta, da vidi dva predstojnika duhovnika, ki sta imela komunikacijske probleme. »Imamo višjega predstojnika, ki se je nekajkrat slabo odločil. Izgubili smo štiri osebe, ker ne more shajati z drugim predstojnikom. Imamo novega predstojnika - pomočnika, ki je Mehiški Američan in ne želimo izgubiti še kakšno osebo. Nekateri člani kongregacije, pa čutijo da je predstojnik – pomočnik hladen in nedostopen. Ali bi ju videli in jima pomagali predelati njune komunikacijske težave?« Dell se je strinjal, da vidi oba. Na prvem srečanju je Dell povedal predstojnikoma, da karkoli bodo govorili, bo ohranjeno zaupno. Višji predstojnik je vztrajal, da tudi predstojnik-pomočnik ohranja vsebino srečanja zaupno. Štiri srečanja so bila izvedena. Dell je ugotovil, da je problem veliko večji kot komunikacijske zadeve in da vsebuje obtožbe predstojnika-pomočnika, da je višji predstojnik pogosto lagal ali izkrivil informacije in da je višji predstojnik tudi imel neprimerne odnose z župljani. Ko je presbiter poklical in se zanimal glede stanja, se je Dell počutil zvezanega. Dell ni vzpostavil jasne pogodbe z presbiterjem o dajanju informacij. Še več, obljubil je predstojnikoma konfidencialnost.

44. Princip 2: Konfidencialnost • Zakonski in družinski terapevti imajo edinstvene situacije glede konfidencialnosti (zaupnosti), ker je klient v terapevtskem odnosu lahko več kot ena oseba. Terapevti spoštujejo in pazijo na konfidencialnosti vsakega individualnega klienta.

45. Podprincip 2.1 • Zakonski in družinski terapevti razkrijejo klientom in drugim zainteresiranim strankam, tako zgodaj kot je možno v njihovih profesionalnih kontaktih, naravo konfidencialnosti in možne omejitve klientovih pravic do konfidencialnosti. Terapevti pregledajo s klienti okoliščine, v katerih je konfidencialna informacija lahko zakonsko zahtevana. Okoliščine lahko zahtevajo večkratno razkritje.

46. Slovenske razmere Zakon o socialnem varstvu: 91. člen – Organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju. Kazenski zakonik (142. člen, 281. člen): • 1) Kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti. (3) Pregon se začne na zasebno tožbo. • (1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let. • (2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. (3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. … Razlaga centra za socialno delo: Terapevt bo varoval vse zasebnosti do kaznivega dejanja, ko bo to izvedel, bo javil naprej. Etični kodeks Društva psihologov Slovenije: - Psiholog sme od obveznosti popolnega ščitenja podatkov odstopiti le v izjemnih primerih (ko je ogroženo življenje obravnavanca ali življenje drugih ljudi, ali, ko gre za zlorabo otrok). Psiholog je dolžan obravnavanca seznaniti s temi izjemami na začetku poklicnega odnosa.

47. Opustitev prijave kot kaznivo dejanje • Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca – 281. Čl. KZ

48. Kriva ovadba • 283. člen • (1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil. (3) Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se kaznuje z denarno kaznijo. (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje tudi, kdor naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. (5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do treh let.

49. ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU - 145. člen (1) Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. (2) Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila. UKP GPU, 2005

50. Zakon o preprečevanju nasilja v družini 6. čl. Zakona o preprečevanju nasilja v družini • (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradi dolžnosti. • (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje v vzgojno-vartvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.