Chicaška šola “človeške ekologije”

1. Chicaška šola “človeške ekologije” • Chicago v dvajsetih letih kot “laboratorij” - hitra rast mesta, etnična heterogenost, razvoj mestne infrastrukture, raznovrstnost dejavnosti; • kaj sploh lahko povezuje vso to mnogovrstnost v nek sistem, ki funkcionira? • Dve liniji raziskovanja v šoli: • sociološko raziskovanje “kartiranje” mesta in raziskovanje razvoja notranjih mestnih struktur in procesov, ki sovpada z odkritjem “natural areas”; • etnografske študije: neke vrste urbana antropologija; proučevanje različnih skupin v mestu;

2. Razvili koncept “natural areas” prostorsko sklenjena območja v katerih živijo različne etnične skupine, ali grupacije dejavnosti. Opazili so, da se ljudje po določenih kriterijih diferencirajo v različna območja: • Simbioza: sožitje različnih skupnosti ena na drugi; • Sukcesija: način razporeditve skupin in transformacije te razporeditve v prostorskem smislu. • poudarek na proučevanju znotraj mestnega razvoja: sovpadanje ekoloških in socialnih struktur.

3. Stanovanjske razmere v Chicagu ob prelomu stoletja – okoli 1900 Vir: Hall, Peter (1996): Cities of Tomorrow. Oxford: Blackwell.

4. Robert E. Park: Mesto – prostorski vzorci in moralni red • mesto kot osrednji fenomen modernega življenja; • mesto rezultat (spontanih) naravnih sil, ne pa zavestnega načrta; • mesto organizirano kot konstelacija različnih naravnih območij, ki so • “habitat naravnih skupin” • delitev dela je glavni selektivni mehanizem, ki ohranja metabolizem mesta • spremembe v zaposlitvi, statusu ali osebni promociji se izražajo tudi v spremembi lokacije v mestu; • običaje nadomesti pozitivno pravo (zakon) in razširitev javne (občinske) tudi v zadevah, ki so bile pred tem prepuščene individualni pobudi in diskreciji; • mesto kot sociološki okvir za kakršnekoli sociološke študije.

5. Teorija koncentričnih krogov: • mesto se širi v koncentričnih krogih navzven • po načelih sukcesije • širjenje navzven se izraža skozi “invazijo” • določenih skupin v nova mestna območja; • poteka tekmovanje med posameznimi • skupinami; • ekonomski dejavniki - cena zemljišč, • dostopnost • predpostavke tega idealnega modela: • ni vodnih in prostorskih ovir, ni • historičnega mesta... • izraža splošna načela prostorskega reda • in zaporedja: dejavnosti, ki prenesejo • visoke stroške so locirane v središčih • mest z največjo dostopnostjo

6. Teorija koncentričnih krogov

7. District 1 Central Business District 2 Wholesale Light Manufacturing 3 Low-class Residental 4 Medium-class Residential 5 High-class Residential 7 Outlying Business District 8 Residential Suburb 6 Heavy Manufacturing 9 Industrial Suburb 10 Commuters' Zone ( Teorija sektorjev (Homer Hoyt) na osnovi proučevanja prostorske razmestitve višine najemnin: mesto se širi v obliki hobotnice, katere kraki se širijo navzven. Selitve prebivalcev: v prostor, ki ga zapustijo bogatejši, pridejo revnejši prebivalci. Trije vzorci povečevanja stanovanjskih območij mesta: * mesto se lahko povečuje vertikalno. Pritlične zgradbe nadomestijo večstanovnajske visoke zgradbe; * nove stanovanjske zgradbe zapolnijo vmesne prazneprostore; * centrifugalno širjenje mesta izven provotnih meja. * bodisi aksialno vzdolž linij ali v obliki novih naselij;

8. Teorija večih jeder (Harris in Ullman) Ne gre samo za eno samo središče v mestu, temveč za več funkcionalno specializiranih in funkcionalno hierarhiziranih središč. Razlogi za takšno organizacijo: a) opravljanje določenih dejavnosti terja posebne specializirane naprave (npr. v industriji, luški dejavnosti); b) nekatere dejavnosti težijo skupaj, ker imajo od tega koristi. Npr. trgovina na drobno in finančne aktivnosti; c) nekatere izrabe prostora si nasprotujejo; d) nekatere dejavnosti ne zmorejo visokih stroškov najemnin (npr. skladišča v centrih mest) District: 1 Central Business District 2 Wholesale Light Manufacturing 3 Low Class Residental 4 Medium Class Residental 5 High Class Residental 6 Heavy Manufacturing 7 Outlying Business District 8 Residental Suburb 9 Industrial Suburb 10 Commuters’ Zone

9. W. Firey: Teorija simbolnih vrednot Logike nastanitve in poselitve prostora ne določajo samo ekonomski kriteriji, pač pa tudi simbolni in kulturni. “Dinamične sile na prostor vezanih sentimentov, ne pa razmišljanja o renti, so tiste s katerimi lahko pojasnimo zakaj nekatere družine ostajajo na Beacon hilu,” Primer Bacon Hill in Little Italy. Pomen teh modelov: ne bomo našli mesta, ki bi v celoti ustrezal enemu od modelov; So pa načini pojasnjevanja in razumevanja socioekonomskih procesov v mestu;

10. VELIKOST: naraščanje števila prebivalcev preko določenih meja povzroči spremembo v odnosih med ljudmi in spremembe v značaju skupin Čim večje število ljudi je v medsebojnih interakcijah, tem večja je potencialna diferenciacija. Odvisnost od večjega števila ljudi in manjša odvisnost od določenih oseb. Povezovanje z večjim številom ljudi, znanje je posredovano v manjših deležih in je manj poglobljeno. Sekundarni stiki prevladujejo nad primarnimi. "Face-to-face" stiki naraščajo, vendar so bolj neosebni, površni, prehodni in segmetirani. Manjša emocionalna in osebna kon­trola s strani primarnih skupin, ki jim posamezniki pripadajo. Posameznik se povezuje v večje število skupin, obenem pa je njegova odvisnost od ene same skupine manjša. Louis Wirth: Urbanost kot način življenja I.

11. GOSTOTA: povečuje učinekvelikosti tako, da diverzificira ljudi in njihove dejavnosti ter povzoroča naraščanje strukturne kompleksnosti družbe Tendence k diferenciaciji in specializaciji. Ločitev stanovanja od delovnega mesta. Funkcionalna specializacija območij – segregacijafunkcij. Segregacija ljudi: mesto postane mozaik različnih družbenih svetov Louis Wirh: Urbanost kot način življenja II.

12. HETEROGENOST: mesta so rezultat migracij ljudi različnega izvora; heterogenostiizvora ustreza heterogenost poklicev; deferenciacija in specializacija krepitaheterogenost V odsotnosti skupne osnove in skupnih dejavnosti prevladuje vizualno prepoznavanje: uniforma simbolizira vlogo. Ne obstajajo skupne vrednote, pa tudi ne skupni etični sistem, ki bi te vrednote vzdrževal: denar je merilo stvari za katere sicer ni skupnega standarda. Formalna kontrola se zoperstavlja uniformirani kontroli. Nujno se je držati točno določenih vlog. Ura in prometna signalizacija simbolizirata bazo na kateri temelji družbeni red. Ekonomska osnova: masovna proizvodnja dobrin je možna samo s standardizacijo procesov in pro­duktov. Standardizacija dobrin in uslug se dogaja v pojmih povprečja. Prilagajanje izobraževalnih, rekreacijskih in kulturnih uslug masovnim zahtevam. Če politika sledi masovnim apelom, rastejo množična gibanja. Louis Wirth: Urbanost kot način življenja III.