1 / 16

BEARDSLEYJEVA TEORIJA METAFORE

BEARDSLEYJEVA TEORIJA METAFORE. Beardsleyjeva teorija metafore. nadaljevanje razvoja interakcijske teorije Monroe Beardsley kot predstavnik nove kritike in njegovi pogledi na literaturo, literarno kritiko Metaforični obrat (1962) – stvarni in besedni pristop k metafori

sahkyo
Télécharger la présentation

BEARDSLEYJEVA TEORIJA METAFORE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. BEARDSLEYJEVA TEORIJA METAFORE

  2. Beardsleyjeva teorija metafore • nadaljevanje razvoja interakcijske teorije • Monroe Beardsley kot predstavnik nove kritike in njegovi pogledi na literaturo, literarno kritiko • Metaforični obrat (1962) – stvarni in besedni pristop k metafori • metafora kot širitev pomena besed

  3. Monroe Curtis Beardsley • Bridgeport, Connecticut, ZDA (1915) • študij na Yale University (filozofija, estetika) • predaval (Yale University, Mt. Holyoke College, Swarthmore College in Temple University) • najpomembnejša dela (estetika: Aestethics: Problems in the Philosophy of Criticism 1958; The Possibility of Criticism1970; The Aesthetic Point of View 1982; literarna veda: The Intentional Fallacy, The Affective Fallacy) • umrl l. 1985

  4. estetska izhodišča in področja raziskovanja • Umetnost sama na sebi in predsodki posameznikov o njej: skuša najti moderni umetnosti svoje mesto in razbiti monolitnost kanona. • Kritiške sodbe o umetnosti: znanstvena opora kritiškega razmišljanja. • Razvoj filozofije, še posebej analitične filozofije: kritično raziskovanje osnovnih konceptov in prepričanj, ki so predhodna umetnosti in umetniški kritiki.

  5. Beardsley in literarna veda Monroe Beardsley in William Kurtz Wimsatt: Namernostna zmota (The Intentional Fallacy), 1946 in Čustvena zmota (The Affective Fallacy), 1949. • pomen literarnih del ni v intenci avtorja ali v čustvenem odzivu bralca • naloga lit. vede je iskanje kognitivnih struktur, ki so nekaj objektivnega • cilj umetnosti je pomiritev nasprotij

  6. Monroe c. Beardsley: Metaforični obrat (1962) • osnovni namen je razločiti stvarni in besedni pristop k analizi metafore • spreminjevalec

  7. problemi stvarnega pristopa • ne upošteva konotacij, ki niso realne lastnosti (ledene ognje purgatorija,/katerega plamen so vrtnice, dim pa bela resa) • preobčutljivost stvarnega pristopa (uvaja dodatni lik)

  8. problemi stvarnega pristopa • primernost metafore • teorija ikonskega pomena in načelo obrnljivosti proporcionalne analogije če je Ares v istem razmerju do ščita kot Dioniz do kupe, potem lahko tvorimo dva metaforična izraza Dionizov ščit in Aresova kupa problem: ta človek je lev ali ta lev je človek

  9. besedni pristop k metafori • metafora deluje na ravni besed • povzroči jo odklon od običajne rabe (nameren ali nenameren) • metaforični obrat je prenos pomena v spreminjevalcu od osnovnega na obrobnega

  10. model Beardsleyeve metafore (stari pogled) TERMIN1 SPREMINJEVALEC

  11. prenovljen Beardsleyev besedni pristop • dopušča možnost, da beseda s pomočjo metaforičnih odnosov vključi v svojo intenzijo nove lastnosti • dve skupini metafor: • metafore, ki pripeljejo v ospredje že znane konotacije besede (smejoče sonce, luna, kukajoča izza oblaka) • metafore, ki postavljajo latentne konotacije v ospredje in v igro jezika uvajajo tudi povsem nove lastnosti (hudobno sonce, neposlušno sonce, nestalna luna)

  12. primer “emajl duše”

  13. prehajanje lastnosti v območje izraza • Beseda in njene lastnosti še niso del intenzije drugega izraza. • Z metaforično uporabo besede oz. besedne zveze lahko lastnost začasno postane pomen besede, z uporabo pa tudi utrjen pomen te besede. • Lastnost postane pogoj za uporabo te besede v določenem kontekstu, postane mrtva metafora.

  14. ugovora proti popravljeni teoriji • ne obstaja nič, kar bi lahko razumeli kot nujne lastnosti besed, • takšne lastnosti, ker niso nujne, ne morejo tvoriti logičnega protislovja.

More Related