1 / 21

OŠ Marije Vere, Kamnik

PUŠČAVE. OŠ Marije Vere, Kamnik. Projektna naloga iz računalništva MME1. Tina Kuhar. Martina Mikić. Tina Kuhar. Martina Mikić Zakaj nastanejo puščave? Rastline živali in ljudje Puščavska podnebja Ptice v puščavi Namib Sesalci Žuželke in plenilci. Opis puščav Kje nastanejo puščave

sherman
Télécharger la présentation

OŠ Marije Vere, Kamnik

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PUŠČAVE OŠ Marije Vere, Kamnik Projektna naloga iz računalništva MME1 Tina Kuhar Martina Mikić

  2. Tina Kuhar Martina Mikić Zakaj nastanejo puščave? Rastline živali in ljudje Puščavska podnebja Ptice v puščavi Namib Sesalci Žuželke in plenilci Opis puščav Kje nastanejo puščave Puščavnik Sahara, podnebje, živalstvo,rastlinstvo Kalahari

  3. Tina Kuhar -Rojena 31.10.1991 v Ljubljani -8.r /9 OŠ Marije Vera -imam brate: Gašperja, Jožeta, Tima in sestro Tanjo -hobi košarka -najljubša knjiga: Življenje kot v filmu (Nejka Omahen) -najljubša jed: špageti bolognese, svaljki, dunajski zrezek in kroketi -najljubša barva: modra in bela Tina Kuhar (jaz) Nada Kuhar (mami)

  4. Starejši brat- Gašper Jaz- Tina Kuhar Mlajši brat- Jože

  5. MARTINA MIKIĆ -ROJENA 7.6.1991 V LJUBLJANI -V PROSTEM ČASU IGRAM KOŠARKO -IMAM BRATA -NAJLJUBŠA HRANA: ŠPAGETI, PICA, … -NAJLJUBŠA PIJAČA: LEDENI ČAJ IN SOLA -NAJLJUBŠA BARVA: MODRA IN ZELENA JAZ ATI GORIJAN MAMI

  6. OPIS PUŠČAV Puščave so območja, v katerih pade zelo malo ali nič padavin. V vročih puščavah temperatura podnevi poskoči čez 50°C. Poznamo peščene, kamnite in skalne puščave.

  7. ZAKAJ NASTANEJO PUŠČAVE Veliko puščav se ujema z območji, kjer vlada stalen visoki zračni tlak in kjer ni obilnejših padavin. Ti subtrobski pasovi z visokim tlakom so povzročili nastanek nekaterih puščav, kot so Sahara in Kalahari v Afriki ter puščave v Avstraliji in na Arabskem polotoku. Druge puščave- na primer Gobi- so nastale zaradi celinske lege oz. oddaljenosti od morja, kar onemogoča, da bi jih dosegli vlažni vetrovi z oceana..

  8. KJE NASTANEJO PUŠČAVE Puščave nastanejo tam, kjer je zrak prevroč in presuh, da bi se ustvarjali deževni oblaki. Npr. hladna puščava Gobi v Aziji obstaja zato, ker je predaleč od morskih vetrov. Druge puščave npr. Atakama, ležijo za visokimi gorami, ki zapirajo pot deževnim vetrovom.

  9. RASTLINE ŽIVALI IN LJUDJE Rastline in živali lahko preživijo v puščavah le, če so posebno prilagojene ostrim puščavskim razmeram. Tudi ljudje so se prilagodili okoliščinam v puščavi, posebno s tem da uporabljajo zaloge vode v oazah (stalni izviri) ali v vodnjakih izkopanih v suhih rdečih koritih. Človeške tragedije v zadnjih letih na južnem obrobju Sahare so se te nevarnosti še poudarile.

  10. PUŠČAVNIK Človek si včasih želi biti popolnoma sam. V puščavi se pobožni ljudje umaknejo v samoto in premišljujejo o življenju in veri. Pravijo jim puščavniki.

  11. PUŠČAVSKA PODNEBJA Nekatere puščave so bolj sušne kot druge. Ločimo: -semiridna območja (od 200 do 500 mm dežja na leto) -aridna območja (od 25 do200 mm dežja letno) -hiperaridna območja (pogosto več let ne pade niti kaplja dežja). Aridna in hiperaridna območja so prave puščave.Smiridna območja se običajno nahajajo na obrobjih puščave pokrivajo okoli 15 % kopenske površine. Aridna in hiperaridna pa pokrivajo okoli 16 %. V puščavi so poletja s povprečno temperaturo 20°, največje pa 50°. Dnevno nihanje temperature za 55°C je v Sahari pogosto od 53° do -3°.

  12. PUŠČAVSKE RASTLINE Na razne načine preživijo sušo. Okotijo iz mehiške puščave po deževju odvrže listje. Mlečkove in kakteje kakor opunicija shranijo vodo v steblih. Členasti grm, južnoafriška sončnica iz družine nebikov, s plastjo voska zmanšuje izgubljanje vode. Agave zorijo počasi in pred cvetenjem spravljajo hranljive snovi v listih. Trava bodljikova je značilna puščavska trava.

  13. PTICE V PUŠČAVI V puščavi živi veliko ptic. Feldeggov sokol v Aziji si poteši potrebo po tekočini z malimi pticami in glodavci, ki so mu glavna hrana. Stepna kura živi v odprtih puščavah Evrazije in severne Afrike: ker se hrani s semenjem, mora na dolge polete k vodi. Tekačica iz ameriških puščav lovi žuželke, kuščarje in majhne kače.

  14. SAHARA Sahara je največja puščava v Afriki in tudi največja na svetu.Zavzema sedem ali celo devet milijonov km2. Pravimo ji tudi "velika puščava" in "najlepša puščava". Njeno pravo ime je SAHRA',kar pomeni "rdeče rjava". V Afriki predstavlja nekakšno pregrado, ki loči dva svetova. Sahara leži med Atlantskim oceanom in Rdečim morjem ter med Sredozemskim morjem in "deželo črncev" (Blad-es-Sudanom).

  15. PODNEBJE Značilnost za podnebje je velika izsušenost zraka, zlasti v bližini tal, kar je v prvi vrsti posledica pasatnih žračnih tokov. Na podnebje vpliva tudi površinska oblikovitost. Najtežje breme za človeka v Sahari so dalj časa trajajoči viharji. Pogosti so peščeni, še bolj pa prašni viharji. Dosežejo lahko izredno moč in hitrost - celo več kot 100 m v sekundi. Prav tako pomembni, vendar uničujoči so vroči vetrovi iz notranjosti puščave v severni Sahari. Imenujemo jih tudi šergi, šeheli, gibli ali simum. Kadar pa nastopi v Sahari brezvetrje in je zrak poln prahu, nastane pojav "suhe megle".

  16. ŽIVALSTVO Obstaja le malo vrst živalstva, ki so razširjene po celotnem področju. Večina navezanih na čisto posebna nahajališča oziroma geografska področja: -mendeške antilope -grivaste ovce -navadna gazela (dorka) -sipinska (Loderjava) gazela -rdečevrata gazela (damjaku podobna gazela) -slonovska rovka (uničevalka žuželk) -jez (uničevalec žuželk) -netopir (uničevalec žuželk) - …

  17. Rastlinstvo Ker se Sahara širi od obrobnih pasov mediteranskega življenjskega prostora z zimskim dežjem, do obrobnih pasov tropskega življenskega prostora s poletnim dežjem, njen srednji odsek pa je skoraj brez dežja,je težko, da katero rastje prevladuje. Na celotnem področju Sahare lahko najdemo veliko različnih vrst rastja.

  18. NAMIB Namib- je 2000 km dolga obalna puščava, redko širša od 200 km. Je zelo stara puščava, zato se je rastlinstvo in živalstvo prilagodilo na prav poseben način na življenje v njej. Določene zastopnike izključno najdemo le v tej puščavi. Blizu reke Oranje so ležišča diamantov, ležišča srebra, kadmija in vanadija. Severno področje je strogo zaščiten naravni rezervat. Puščava Namib ni naseljena s človekom.

  19. KALAHARI Kalahari - je suha planota, visoka 900 do 1200 m, med rekama Zambezi in Oranje. Letne padavine se gibljejo med 130 in 500 mm. Edina stalna reka je Okavango, ki s severa priteka v močvirje. Planota je pokrita z rdečkastim peskom. Vegetacija je omejena na suho travo, posamezne akacije in redko trnovo grmovje. Naseljena je z Bušmani in Bantuji. O Kalahari govori najstarejša pesnitev Afrike, najverjetneje stara 20.000 let.

  20. SESALCI Veliki sesalci živijo nomadsko in dobijo večino potrebne vode iz rastlin. Kamele zdržijo dolgo brez vode in hrane, ker v grbi hranijo maščobo, ki jo je ob pomanjkanju hrane presnoviti. V telesnem tkivu shranjena voda preprečuje izsušitev. Mendeška antilopa dolge mesece krije potrebo po vodi samo z rastlinsko hrano. Gazele se zanašajo na hitrost: ker so majhne in lahkonoge, lahko ob iskanju vode in hrane v kratkem času premerijo velike razdalje.

  21. ŽUŽELKE IN PLAZILCI Žuželke in plazilci so dobroprilagojeni za življenje v puščavi. Če zaradi prevelike razmnožitve nastane stiska za hrano, se Afriške kobilice združijo v roje in se selijo na velike razdalje. Mrzlokrvni kuščarji se pred vročino skrijejo v pesek. Trnovec, avstrijski rod kuščarjev, ki se hrani z mravljami, si lahko nabere vode v žlebičke v koži in jo potem z gobcem srka.

More Related