Download
1 / 6
80 likes | 288 Vues
Vedenje skupine. Kaj je skupina? Mesto,kjer povezani z medsebojnim vplivanjem in delovanjem skupaj uresničujejo skupne ideje in cilje. Bistvo delovanja organizacije je skupinsko delo in s tem vpliv skupine na posameznike in na njihovo vedenje. Vloge v skupini.
E N D
Vedenje skupine Kaj je skupina? Mesto,kjer povezani z medsebojnim vplivanjem in delovanjem skupaj uresničujejo skupne ideje in cilje. Bistvo delovanja organizacije je skupinsko delo in s tem vpliv skupine na posameznike in na njihovo vedenje.
Vlogev skupini Vloga je torej skupina obnašanj, ki jih pričakujemo od osebe, ki zavzema določen položaj. Vloge delimo na: • pričakovane (pričakovanja drugih o načinu, kako bi moral nekdo delati in se obnašati), • percipirane (predstava – razumevanje tega, kako bi se nekdo moral obnašati na svojem položaju/vlogi – lastna predstava), • resnične (posameznik igra vlogo iz nekih posebnih razlogov – lahko drugačna od percipirane).
Konflikt vlog • delo preko običajnega delovnega časa, • nasprotovanje zahtev različnih pomembnih skupin (n.pr.: policija naj naredi več reda v mestu – policija je pregroba), • nejasnosti v vlogi (n.pr.: direktorjeva zapoved podrejenim: »Pogosteje me obveščajte o stanju!« Kako-ustno ali pisno? V kateri obliki-obsegu?, ipd., morda samo past: kakšen bo videz poročila).
Vedenjske norme • kako in koliko dela opraviti – lahko negativen učinek skupine na posameznika, • splošni videz in vtis (n.pr.: na vodilnem mestu obvezna kravata, oblačila strežnikov v Mc Donald-s, ipd.), • norme, razvite iz običajev in navad, ki jih je skupina privzela skozi čas (n.pr.: prihod na delo 5-10 min pred začetkom delovnega časa), • norma, ki se nanašajo na neformalne družbene značaje in navade (kdo se s kom druži; običajne teme pogovora,…), • norma, povezane z dodeljenimi sredstvi in posebnimi nalogami (n.pr.: delovna skupina, ki je neko nalogo posebej dobro opravila, dobiva od vodstva še naprej podobno zahtevne naloge).
Velikost skupinRingelmannov eksperiment Dejansko doseženi rezultati: • ljudje so potegnili 2,5-krat več kot 1 človek, • 8 ljudi je potegnilo 4-krat toliko kot en sam. • s povečanjem skupine se poveča skupni učinek, vendar učinek posameznika pade- izgubljeni učinek. • majhne skupine 3-7 članov, velike skupine 10-15 članov; • Najučinkovitejše (optimalne) skupine štejejo od 5 do 7 članov. Neparno število preprečuje neodločen rezultat v primeru glasovanja.
Skupinska demografija: spol, starost, nivo izobrazbe, staž v podjetju, ipd. Člani take skupine dlje časa ostanejo skupaj. Fluktuacija je manjša, pripadnost pa večja. Konformizem – prilagajanje večini Skupinsko mišljenje (posamezniki že po osvojenem predlogu, odločitvi v skupini naknadno izražajo svoje nestrinjanje z že osvojenim.) Kohezija skupine Dejavniki, ki vplivajo na kohezijo (povezanost) skupine: • skupaj preživeti čas, • ustrezna skupinska demografija, • velikost skupine (majhne skupine istega spola – visoka stopnja kohezije; velike mešane skupine – večja kohezija, kot v velikih istospolnih skupinah), • otežan vstop v skupino (težji je, večja je kohezija), • zunanje nevarnosti (ob ogroženosti se člani skupine še bolj strnejo skupaj – primer: odločenost slovenskega naroda v osamosvojitveni vojni leta 1991), • predhodni uspehi (Ob pozitivnih ugotovitvah glede skupnih opaženih uspehov se pojavi »duh skupnosti.«), • skupni cilj ( še posebej, če so člani skupine cilj sami izbrali, kar pa je še posebej ugodno, če so ti cilji obenem tudi cilji organizacije, kjer skupina deluje). • Med kohezijo in produktivnostjo obstaja visoka pozitivna korelacija.
