UVOD Kaj pomeni usklajevanje poklicnega in družinskega življenja? Usklajevanje pomembnih vrednot:

1. SPOZNAVANJE NOVE DELOVNO-PRAVNE ZAKONODAJE S PODROČJA USKLAJEVANJA POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA TER S TEM POVEZANIH POGOJEV DELA Z VIDIKA DELOJEMALCEV Jakob Počivavšek, univ. dipl. pravnik Generalni sekretar KSS PERGAM

2. UVOD • Kaj pomeni usklajevanje poklicnega in družinskega življenja? • Usklajevanje pomembnih vrednot: • Zaslužek • Zdravje • Družina • Pogoji dela, ki omogočajo usklajevanje, so pomembnejši, kjer ni institucionalnega okvira za pomoč staršem • Tesna povezava med usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja ter enakopravnostjo med spoloma

3. Raziskave usklajevanja poklicnega in družinskega življenja: EUROFUND: Spremembe v usklajevanju poklicnega in družinskega življenja 2003-2011 • 3 kriteriji (kolikokrat pridete domov preutrujeni za opravljanje nujnih hišnih opravil, težave z opravljanjem družinskih obveznosti, težave s koncentracijo pri delu) • Mejnik 34 ur/teden • Trend upadanja števila delovnih ur na teden (38-39ur/teden) • Kljub številnim ukrepom rastejo težave s koncentracijo pri delu zaradi družinskih obveznosti • Večje zadovoljstvo (sprijaznjenost) z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja v povezavi z zaposlenostjo

7. 3. Evropska raziskava o kvaliteti življenja (EUROFUND) Pri vseh družinah z otroki se je povečalo število konfliktov poklicnega in družinskega življenja od leta 2007 Problem centralna in vzhodna Evropa

9. Evropska komisija Primerjalna analiza ureditve in prakse prožnega delovnega časa in enakopravnosti med spoloma

12. Ugotovitve študije primerov: Vir: Razvijanje kompetenc zaposlenih v luči delovnih pogojev in socialnega dialoga na ravni podjetja, študija primera, dr. Maja Breznik

15. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih: • Pravica staršev do krajšega delovnega časa in plačila prispevkov: • eden od staršev • do tretjega leta starosti (izjema za otroke s posebnimi potrebami) • plača po dejanski delovni obveznosti • Republika Slovenija zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače • najmanj polovična tedenska delovna obveznost. • - Dodatne pravice v primeru več otrok (podaljšanje pravice do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka, plačilo prispevkov zaradi zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka)

16. Zakon o delovnih razmerjih Opravljanje drugega dela (33. člen) Pogoji: • Namen ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu • pisna odreditev • Začasnost • v primerih začasno povečanega ali zmanjšanega obsega dela in nadomeščanja začasno odsotnega delavca • Ustrezno delo (izpolnjuje pogoje, zahtevana enaka vrsta in raven izobrazbe, enak delovni čas, kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca)

17. Sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (49. člen) Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 31. člena ter v primerih iz 91. člena tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

18. Pogodba s krajšim delovnim časom (65. člen) • Načelo sorazmernosti • Prepoved dela preko dogovorjenega delovnega časa • Krajši delovni čas v posebnih primerih (67. člen) • pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas • pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti • druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z zakonom ni drugače določeno.

19. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (68., 69., 70. člen) • o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo • enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja • pravica do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi • delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.

20. Neutemeljeni odpovedni razlogi (90. člen) – začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu, Odpoved s ponudbo nove pogodbe (91. člen) - Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

21. Delovni čas (142. člen) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Problem stalne pripravljenosti in dežurstev!!!

22. Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa (146. člen) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa (enako začasno prerazporediti in neenakomerno razporediti) – delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), – starejšemu delavcu (199. člen), – delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, . . . – delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

23. Razporejanje delovnega časa (148. člen) • - Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce in sindikate • Če delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. • pisno obvestilo o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa • Pravice delavcev, ki delajo ponoči (151. člen) • Delavec ene izmene sme delati ponoči najdlje en teden, več le s soglasjem • Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela • Posvetovanje s sindikati najmanj enkrat letno

24. Tedenski/dnevni počitek • Letni dopust (162., 163. člen) • en del mora trajati najmanj dva tedna • delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto • izrablja se upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti • starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic • delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. • Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

25. Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin (165. člen) Po najmanj en delovni dan, skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin Primeri: – lastna poroka, – smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, – smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, – hujša nesreča, ki zadane delavca.

26. Varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva (182. člen) Delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Dokazno breme je na strani delodajalca

27. Varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom (185. člen) • Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. • Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

28. Starševski dopust (186. člen) • - Dolžnost zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom • Dolžnost omogočiti, da delavec po prenehanju starševskega dopusta začne opravljati delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi • Pravica doječe matere (188. člen) • - Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

29. Hvala za pozornost!