1 / 23

Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture

Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture. Komunaliada Slovenska Bistrica, 12. junij 2009. Črpanje strukturnih skladov 2004-2006 sredi leta 2008. Sredstva strukturnih skladov 2004* 2005* 2006* 2007* 30.06.2008

bert-henderson
Télécharger la présentation

Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture Komunaliada Slovenska Bistrica, 12. junij 2009

  2. Črpanje strukturnih skladov 2004-2006 sredi leta 2008 Sredstva strukturnih skladov 2004* 2005* 2006* 2007* 30.06.2008 Razpisana sredstva (EU+SLO del) 58 % 88 % 110 % 111 % 111 % 372 mio € Dodeljena sredstva (EU+SLO del) 36 % 78 % 114 % 110 % 111 % 370 mio € Podpisane pogodbe (EU+SLO del) 11 % 58 % 105 % 103 % 101 % 339 mio € Izplačana sredstva (EU+SLO del) 7 % 30 % 69 % 94 % 99 % 331 mio € Posredovani zahtevki za povračilo (EU del) 0 % 20 % 59 % 80 % 86 % 204 mio € * Stanje na dan 31.12..

  3. Črpanje sredstev strukturnih skladov – dinamika na nivoju celotnega EPD (v %) - sredi leta 2008

  4. Črpanje kohezijskega sklada 2004-2006 sredi leta 2008

  5. Primerjava z ostalimi državami članicami Po zadnjih uradnih podatkih EK je stanje naslednje: • s 95 % črpanjem smo na prvem mestu med EU-27 na področju ESRR • na področju kmetijstva in ribištva je počrpanih okrog 90 % sredstev • na področju ESS je počrpanih okrog 70 % sredstev Slovenija je 12. februarja 2008 v Bruslju z EK podpisala tudi t.i. pogodbo zaupanja, skupaj z Estonijo, pred nami so takšno pogodbo podpisale le Avstrija, Portugalska, Danska in Wales.

  6. Strategija razvoja Slovenije Kohezijske uredbe Strateške smernice skupnosti za kohezijo + Lizbona Državni razvojni program RS 2007-2013 NACIONALNI STRATEŠKI REFERENČNI OKVIR 18.6.07 POTRJENO OP krepitve reg. razvojnih potencialov OP razvoja človeških virov OP okoljske in prometne infrastr. 21.11.2007 POTRJENO 27. 8. 07 POTRJENO 27. 8. 07 POTRJENO Nadzorni odbor PARTNERSTVO, PODROČNI IN SEKTORSKI PROGR. REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH Javni razpisi in naročila

  7. Razvojne spodbude EU 5.128 mio EUR OP razvoja človeških virov 756 mio EUR OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 1.710 mio EUR OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture 1.636 mio EUR Čezmejni in transnacionalni programi 104 mio EUR Razvoj podeželja in razvoj ribištva 922 mio EUR ESS ESRR KS ESRR

  8. Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 Splošna usmeritev NSRO: Izboljšati blagostanje slovenskih državljanov s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest, krepitvijo človeškega kapitala in zagotavljanjem uravnoteženega in usklajenega razvoja, še zlasti regij. Specifični cilji NSRO: Spodbujanje podjetništva, inovacij in tehnološkega razvoja, Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema ter raziskovalno-razvojnih dejavnosti. Izboljšana prožnost trga dela skupaj z jamčenjem zaposlitvene varnosti, še zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in spodbujanjem socialne vključenosti. Zagotavljanje pogojev za rast s trajnostno mobilnostjo, izboljšanje kakovosti okolja in zagotovitev ustrezne infrastrukture. Uravnotežen regionalni razvoj.

  9. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 Cilj OP RR: Inovativna, dinamična in odprta Slovenija z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem gospodarstvu. Kdo je upravičen do sredstev ESRR ? • podjetja (mikro, mala in srednje velika ter skupine podjetij), gospodarske družbe, zasebniki, investitorji; • država, občine, koncesionarji, subjekti spodbujanja razvoja; • visokošolske, raziskovalne in izobraževalne institucije, medpodjetniški izobraževalni centri; • javni zavodi, javni gospodarski zavodi, zasebni zavodi, javne gospodarske službe, druge javne službe; • društva, neprofitne in nevladne organizacije, mladinski centri, zasebni uporabniki. Upravičenci in ciljne skupine pri izvajanju ESRR v okviru OP RR so natančno določeni za posamezno razvojno prioriteto in prednostne usmeritve, kot njene vsebinske dele.

  10. Finančni načrt OP RR:

  11. Indikativna razdelitev razpoložljivih sredstev prednostne usmeritve RRP za celotno programsko obdobje 2007-2013 po regijah

  12. Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Cilj OP RČV: Cilj operativnega programa je vlagati v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti, kar je tudi najboljši način za večjo zaposlenost, socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard. Kdo je upravičen do sredstev ESS ? Do sredstev so upravičeni tako posamezniki, zasebni sektor - podjetja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih kot tudi javni zavodi, agencije... Posamezne skupine upravičencev so navedene v samem operativnem programu.

  13. Finančni načrt OP RČV:

  14. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 Cilj OP ROPI: Vsebina operativnega programa se v celoti nanaša na četrti cilj NSRO, to je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega ravnanja z energijo ter izboljšanju kakovosti okolja in ustrezni infrastrukturi, kar obenem predstavlja tudi splošni cilj operativnega programa. Kdo so izvajalci projektov ? OKOLJE • občine (projekti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo) • Ministrstvo za okolje in prostor (projekti s področja poplavne varnosti in učinkovite rabe energije ter obnovljive energije) PROMET • Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo(železniška infrastruktura) • DARS (avtoceste) in Direkcija RS za ceste (ceste) • Ministrstvo za promet (javni potniški promet in letališka infrastruktura) • Direktorat za pomorstvo (pomorski projekti)

  15. Finančni načrt OP ROPI:

  16. Upravljavska struktura za izvajanje kohezijske politike Evropska komisija Organ za potrjevanje: MF Revizijski organ: UNP Organ upravljanja: SVLR Min. Min. Min. Min. Min. Agent Agent UPRAVIČENCI

  17. Predplačila oz. delovni kapital za izvajanje operativnih programov Zneski predplačil so sledeči: • za leto 2007: 89 mio EUR in • za leto 2008: 137 mio EUR, skupaj torej 226 mio EUR predplačil. Predplačila ne predstavljajo prihodka proračuna, ampak so nakazana na poseben podračun Ministrstva za finance. vsi OPji so že “akreditirani”, kar pomeni, da lahko od Evropske komisije zahtevamo prva vmesna plačila.

  18. Kontaktni podatkiZa dodatne informacije sem na voljo naelektronskem naslovu:hzagar@siol.net

More Related