1 / 18

Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja

Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja. Janina Curk II. Gimnazija Maribor. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI. Erik Erikson ( 1963): psihosocialni razvoj v pliv Freuda: psihoseksualni razvoj b olj poudaril vpliv socialnih dejavnikov na razvoj izpostavil razvoj identitete opisal osem stopenj

caden
Télécharger la présentation

Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Eriksonovateorija psihosocialnega razvoja Janina Curk II. Gimnazija Maribor

  2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI • Erik Erikson (1963): psihosocialni razvoj • vpliv Freuda: psihoseksualni razvoj • bolj poudaril vpliv socialnih dejavnikov na razvoj • izpostavil razvoj identitete • opisal osem stopenj • univerzalno zaporedje, ni ostrih mej • prehod čez vsako stopnjo zahteva rešitev psihosocialne krize (glavni razvojni problem) • neuspešne rešitve: razvojni zastoji, upočasnitve, nazadovanja, problemi v kasnejših fazah • značilnosti vsake stopnje prisotne celo življenje, le v določenem obdobju bolj izrazite • vsaka stopnja je poimenovana kot nasprotje ugodnega in neugodnega izida

  3. 1. TEMELJNO ZAUPANJE/NEZAUPANJE (1. leto) Razvojna naloga: razvoj zaupanja, da je svet zanesljiv, optimistični odnos do okolja Pomembno: zadovoljenost temeljnih potreb po navezanosti (Harlow!) in ljubezni, pozitivne izkušnje, občutek zanesljivega in predvidljivega okolja Neugodno: nestalna in premajhna skrb Posledica: sumničav, odklonilen odnos do ljudi, lahko tudi pretirana zaupljivost in naivnost Socialno okolje: mati

  4. 2. AVTONOMNOST/SRAM IN DVOM (2.-3. leto) Razvojna naloga: razvoj samostojnosti - prične se zavedati, da ima možnost nadzora nad lastno aktivnostjo (obdobje prve trme, „ne“), uči se novih telesnih spretnosti ter prvih samostojnih opravil (oblačenje, hranjenje, Freud: toaletni trening …) Pomembno: spodbujanje, a tudi utemeljeno postavljanje mej (socializacija) Neugodno: preveč ali premalo omejevanja in kritike Posledica: sram in dvom vase ali pa pretirana razvajenost, nedojemljivost za kritiko. Socialno okolje: + oče

  5. 3. INICIATIVNOST/KRIVDA (4.-5. leto) Razvojna naloga: razvoj iniciativnosti, (zdrave) ambicioznosti, postavlja si cilje in jih tudi skuša uresničiti Pomembno: spodbujanje, hkrati usklajevanje z družbenimi normami Neugodno: preveč omejevanja (zasmehovanje, kritiziranje) ali premalo omejevanja Posledica: občutja krivde in zavrtost v uveljavljanju ali pa pretirana razvajenost, neupoštevanje norm okolja Socialno okolje: +širša družina, soseščina („dvorišče“), vrtec

  6. 4.DELAVNOST/MANJVREDNOST (6.-11. leto) Razvojna naloga: razvoj delavnosti, občutij kompetentnosti; v šoli razvija motivacijske značajske lastnosti (marljivost, vztrajnost …), socialno področje: sodelovanje, upoštevanje pravil/avtoritet, šolske spretnosti. Pomembno: spodbujanje, potrjevanje, razvijanje močnih točk Neugodno: ponavljajoči se neuspehi pri delu in v odnosih z vrstniki, neprestano grajanje Posledica: nezadovoljstvo ob delu, pasivnost Socialno okolje: + šola (sošolci, učitelji)

  7. 5. DENTITETA/ZMEDENOST (12-18 leto) • adolescenca(lat. adolescentia: mladost): prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo (od spolnega dozorevanja ali pubertete do 18-21(?) • velike spremembe na telesnem področju • razvojabstraktnega mišljenja(Piaget) • težnja k neodvisnosti (konflikti s starši idr., razpetost med potrebo po osamosvojitvi in (vsaj) materialno odvisnostjo • modelno učenje, primerjanje z vrstniki (vzorniki) • prijateljski odnosi pomembnejši od staršev (potreba po pripadnosti skupini - oblikovanje vrednot, stališč in interesov; prijateljstva sprva znotraj skupin istega spola, nato tudi nasprotni spol • razvojna naloga: oblikovanjeidentitete

  8. Identitetna kriza • težko: kdo sem, kam grem … • „iskanje samega sebe“: eksperimentiranje z različnimi vlogami, vedenjskimi vzorci, oblačili, frizurami, filozofijami … • uspešna razrešitev krize: jasna identiteta (oblikovana stališča, samopodoba in samospoštovanje na različnih področjih) • neugodno - identitetna zmedenost: • neorientiranost (ne veš, kaj bi) • ciničen odnos • negativna identiteta, (antikonformnost) • privzeta identiteta (pretirana konformnost) • prevzemanje nesprejemljivih vlog • medosebni konflikti • disocialno vedenje

  9. Literarna ilustracija • “Človekovaidentiteta je proces, zaporedjeiskanj in poskusov, nekakšnaduhovnamaškerada.” (EvaldFlisar) • »Edino, kar je slabega na današnji mladini je to, da ne sodimo več mednjo.« (H. Procnow) • »Mladi ljudje težijo za tem, da bi svoje želje in hrepenenje čim prej zadovoljili. Od telesnih želja se najraje predajajo spolnim radostim, pri čemer ne kažejo posebne zadržanosti. Njihovo razpoloženje se hitro spreminja, v svojih željah so nestanovitni in muhasti, saj se kljub gorečnosti hitro spreminjajo. Strastni so in razdražljivi. Imajo se za vsevedne, prepričani so o pravilnosti svojih trditev, kar je verjetno vzrok za to, da gredo večkrat predaleč. Končno pa se tudi radi smejijo.« (Aristotel)

  10. 6. INTIMNOST/IZOLACIJA (20-30 let) • zgodnja odraslost • kriza intimnosti • problem, če ni oblikovane identitete – ostaneš okupiran s seboj namesto da se odpreš v okolje • ugodna rešitev: dobri intimni odnosi na telesni, intelektualni in čustveni ravni, v romantičnih ali prijateljskih odnosih • neugodno: strah pred globljimi odnosi, občutja osamljenosti

  11. 7.USTVARJALNOST/STAGNACIJA (30-60 let) • zrela odraslost • ustvarjalnost na nekem področju • pomemben človekov prispevek k skupnosti, dobra opora mlajšim generacijam (lastnim ali ne) • ugodno: občutek osebnostne rasti in napredovanja. • neugodno: občutja nepomembnosti in stagniranja (nekateri kompenzirajo z egoističnim funkcioniranjem, vlaganjem energije samo v skrb zase) • kriza srednjih let: čustvene težave, ponovni razmislek o ciljih in smislu • staranje staršev (zavedanje minljivosti) Erikson (1974): "A persondoesbest at this time to putasidethoughtsofdeathandbalanceitscertaintywiththeonlyhappinessthat is lasting: to increase, bywhatever is yours to give, thegoodwillandhigherorder in yoursectoroftheworld."  

  12. Literarna ilustracija »Bolj star, bolj nor! Bungee, rafting, judo in skiro. S črno mušketirsko bradico. S pipo in zelenimi lasmi. Jakna, čopek, rutka in motor. Prihaja strašna kriza srednjih let. Upor zatiranih strasti. To bo kraljica mojih pubertet. Znanilka novih radosti. Zdaj me bo treba z rokavicami poslušat in me razumet. Bo treba za moj novi jaz z občutkom nežno poskrbet. Bo treba zavihat rokave in pljunit v dlani!« (iz pesmi Zorana Predina Bolj star bolj nor)

  13. Filmska ilustracija • Film: Lepota po ameriško/AmericanBeauty, 1999 • Vsebina: film je parodija na idealizirano podobo družine iz ameriškega predmestja. Lester, strokovnjak za oglaševanje v štiridesetem letu starosti, se odloči, da bo spremenil določene stvari v svojem življenju. Zagleda se v hčerino sošolko in začne trenirati fitnes. Njegovi ženi Carolyn je pomemben samo družbeni položaj, zato niti ne opazi, kako njuno življenje razpada. • Odlomek: 0:00:00 do 0:19:27: identitetna kriza pri otrocih, kriza srednjih let pri starših.

  14. 8. INTEGRALNOST/OBUP (po 60. letu) • upad v delovanju telesnih in zaznavno-gibalnih funkcij • Izguba družinskih članov • kriza soočanja s koncem (iskanje smisla preživetega življenja) • ugodno: občutek izpolnjenosti,  samouresničenosti, (izkustvena inteligentnost, Piaget: postformalno mišljenje - modrost) • neugodno: žalovanje nad izgubljenimi priložnostmi, razočaranje nad svetom in seboj, depresivnost, osamitev „Leta ne prinesejo modrosti, pač pa starost.“

  15. Filmska ilustracija • Film: Gospod Schmidt/About Schmidt, 2002 • Vsebina: Warrenuupokojitev korenito spremeni življenje, saj je vse življenje vdano služil svetovnemu zavarovalnemu društvu za varstvo gozdov. Dodatno ga prizadene smrt žene Helen, s katero sta bila poročena 42 let, povrhu pa se njegova edina hči namerava poročiti s – po njegovem – tepcem. Obupno si prizadeva najti nov smisel v svojem brezbarvnem življenju. • Odlomek: 0:00:00 do 0:23:38: Warrenovo počutje v zadnjih trenutkih službe; išče nove dejavnosti, s katerimi bi si osmislil življenje.

  16. OVREDNOTENJE TEORIJE PRO • opisalrazvojod rojstvado starosti • poudarilpomembnostoblikovanjaindentitete in posameznikovoaktivnovlogo v tem procesu • pojasnilvplivesocialnihdejavnikovnarazvoj v vsehobdobjih CON • teorijaniuniverzalna, ker je človekovrazvojodvisenod individualnih razlik v izkušnjah (posebej v sodobnem času so stili življenja zelo različni,) • razvoj identitete pričakoval veliko prezgodaj(zlasti študenti; 30. leta); Maslow, Jung: zrelost osebnosti je pogojena s količino življenjskih izkušenj!

  17. PRIMERJAVA FREUD - ERIKSON • obe teoriji psihoanalitični • Erikson: psihosocialni, Freud: psihoseksualni razvoj • bolj poudarjal socialne vplive (okolje, učenje), Freud zlasti družinsko okolje • Eriskon manjši pomen vplivom nezavednih nagonov, teorija bolj empiristična, manj nativistična • Erikson: bolj humanistična (optimistična) in manj deterministična teorija (lastna aktivna vloga pri razvoju osebnosti, zlasti identitete) • Eriksonvseživljenjski razvoj, Freud do asolescence

  18. Primerjave faz: Freud/Erikson

More Related