Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje?

1. Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje? Demografske spremembe in možnosti, ki jih ponujajo Tomaž Banovec, Strokovni svet ZDUS-a Strokovni vodja projekta HELPS, Predsednik sosveta za statistiko nepremičnin pri SURS –u tomaz.banovec@siol.net • Čestitamo vsem tudi nam - uporabnikom in aktivnim uslužbencem, upokojencem in statistikom za naše skupno mednarodno leto statistike. http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp Banovec Tomaž: Posvet : Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje? 30. september 2013.

2. Predavanje z naslovom „Starejši kot statistična kategorija v Sloveniji „ Sem imel na „Okrogli mizi o pravicah starejših v Sloveniji“, 10.6.2013., v prostorih Državnega sveta RS. Opozarjam še na druge vire in dogodke izbor Uvodne misli in opombe • Svetovni dan starejših praznujemo najmanj 10 let – veliko napisanega • Imamo gradiva najmanj iz 10 f3žo ter drugih posvetov • Mednarodno leto medgeneracijskega sodelovanja je za nami • Evropsko leto boja poti revščini (zaveze), so tudi za nami • Stockholmsko zavezo smo pozabili – (ne samo mi) • 2008 Štirje stebri za boj proti revščini (čas predsedovanja EU) • Resolucije in strategije za področje dolgožive družbe in varnosti starejših so obstale že v pripravah . Imamo pa Agendo 2020 socialni del in • Zelo stroga priporočila Sveta EU, maj 2013 pa so tu. Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje 30.septe,ber 2013.

3. Pojavi ABCDE in dolgoživa družbe Nekaj z demografskim prehodom povezanih novih poudarkov navajamo. avtor Žiga Turk: Okrogla miza (OECD in SURS) o merjenju in uporabi podatkov o družbenem napredku in blaginji 29. 11. 2010. Brdo pri Kranju, A - Automatization,Avtomatizacija (vsega, kar je mogoče). 3. ali 4. industrijska revolucija. B - BRIIC,Brazilija, Rusija, Indija, Indonezija, Kitajska, hitro rastoče nove ekonomije bodo narekovale razvoj, z zmanjšano funkcijo socialne države po naših ─ zahodnih merilih. Druga stran PIIGS Ciper in še kdo reformirajo socialno državo. C - ClimatChanges, podnebne spremembe ali vsaj prilagajanja tem spremembam, problem virov in energije, vpliv transporta in oskrbe v zvezi s tem. D - DemographicChanges,demografski prehod, dolgoživa družba, zahteve in posledice, prilagoditve. (pokojnine, zdravje, skrb za trajno oskrbo ipd.) E - e-everyting, e-vsega mogočega. (napovedi Slovenije v 2012 so drzne) Vsem tem dejavnikom bomo prilagajali kulturo, poselitev, način življenja, delovne navade in oskrbo ter tudi bivalno infrastrukturo starejših ljudi ter njihovih gospodinjstev. 12 tez iz memoranduma vladi 2009 opominja na potrebe seniorjev HELPS-predstavitev-kratka-prosinec 2013

4. Glavni demografski in socialni kazalniki in napovedi za Slovenijo Glavni demografski in socialni kazalniki in napovedi za Slovenijo Prenos podatkov in napovedi na območno ali teritorialno nižja območja ter v področja ali sektorje ali dejavnosti je izredno zahtevno analitsko delo ,vendar brez tega ne gre(KDO?)

5. Eurostat: Ljudje ki živijo pod pragom tveganja revščine oz so socialno izključeni v % prebivalstva Slovenija je še socialna država, veliko še pričakujemo od nje, upokojenci pa resnično niso priviligirani

6. O prizadevanjih za ureditev v prejšnjem Svetu za solidarno sožitje generacij. definicije in povezovanje, V SvSSGin kakovostno staranje prebivalstva (do 2010) , smo predlagali, da bi koordiniral vsaj tiste, ki za javni denar delejo pri povezovanju in koordinaciji raziskovanj in zbiranj evidenčnih in statističnih podatkov ter drugače izkazanih dejstev v zvezi s staranjem ali dolgoživo družbo Sporazuma med strokami in ministrstvi nismo dosegli. Med tem so se poleg znanih virov SURS (LPRS) razvili novi viri. Statistiki so razširili SILC in druga pomembna anketna raziskovanja (Evropa) Dobili smo registrski popis prebivalstva in stanovanj 2011 (čestitamo) IER je uspel z projektom SHARE (na razpolago vem raziskovalcem) Vzpostavljeni so informatizirani nepremičninski registri REN in njegove izvedenke, informatizirana je zemljiška knjiga, in dobra podlage za statistike MDDSZEM je uspel s skoraj popolno informatizacijo socialnih pomoči za del prebivalstva. Informatizirani so še drugi javni na pravne ali druge osebe vezani registri Asimetrije glede na pokrivanje kohorte starejših populacij ni več, vsi smo opazovani preko emšo-ja. Tudi kot zdravstveni, pokojninski ter drugačni zavarovanci in davkoplačevalci ne znamo delati z „big data“. Asimetrija je v analitski in statistični pozornosti do generacije 50 +. Problem je “velika reka ali dež“ iz katerega naj dobimo dobre razumljive in uporabne podlage za odločanje in seveda kakovost virov iz katerih to naredimo Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

7. Poznavanja pojavov in problemov poveznih z njimi ki jih spremljamo s pragmatičnegavidika uporabe podatkov. Treba je vedeti zakaj in za katere „rožice“ odpremo dežnik na sliki, kaj bomo zalivali s precejeno tekočino, komu bomo poročali in kaj bodo naročniki s takim zmanjšanim in urejenim curkom počeli, kaj podprli ali kaj zavrli; • Poznavanje semantičnega vidika pojava, treba je biti razumljiv pri določanju pojavov in njihovem merjenju, urediti definicije in klasifikacije in tako omogočiti sporazume med analitiki in uporabniki. • Obvladovanje sintaktičnega vidika, algoritmi se morajo »zložiti« z urejenim informatiziranem okoljem, prilagoditi količine, urediti arhiviranje in poseganje v arhive in baze podatkov. Potrebna je primerna programska oprema in druga sredstva in podobni ukrepi ter vzdrževana mreža komuniciranja. Stanje v katerem se nahajamo, velike nove količin podatkov in IKT omogočajo administrativna poslovanja analitika je slaba ali je ni. Potrebujemo „data scientiste«, ki naj bi, vodili statistike, analitike in pisatelje zgodb? To naj bi postal najbolj seksi poklic. Kaj naj naredijo za to šole za informatiko, statistične šole in druge šole. Kako se naj vključijo seniorji ? Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

8. EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2013) 374 »Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016« { Priporočilo št 2 Okrepi naj dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju po letu 2020 z nadaljnjo prilagoditvijo vseh ustreznih parametrov, vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe, hkrati pa naj ohranja zadostno raven pokojnin. Omeji naj s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti. Ali so vsi podatki in izkazana dejstva pripravljeni za oblikovanje množice potrebnih dokumentov strategij ukrepov in zakonov in preračunov po vsebini v času in prostoru (teritorij). Kdo ima v rokah obrnjeni dežnik in katero rožico zalivamo. Pripravljamo pa osnove za novo strategijo aktivnega stanja

9. Napačna razumevanja podatkov in uporaba podatkov in napačne politike Statistike so strokovna sredstva za podporo odločanju, seveda le jih uporabnik razumem in dobro uporabi. Dovolj je primerov, ko zaradi neznanja ali drugih razlogov naslonimo svoje odločitve na en sam podatek ali celo na podatek zbran za popolnoma drug namen. Minimalna plača je določena z uporabo statističnih podatkov, v javnosti in zainteresiranih strokah je postale CELO mera za prag revščine (študenti, mladina, upokojenci). Potem dobimo iz komisije sporočilo: Priporočilo št. 3. (tudi pomembno za nas) Zagotovi naj, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Skrbno naj spremlja učinke nedavne reforme trga dela in po potrebi opredeli področja, na katerih so potrebni dodatni ukrepi, da se bo spodbujalo ustvarjanje delovnih mest in odpravila segmentacijatrga dela, vključno z regulacijo študentskega dela. Ali vemo koliko so pokojnine vezane na plače in vse osebne prihodke? Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji, 10.6.2013., Državni sveta RS, Banovec Tomaž

10. Ureditve in razni stebri za varno staranje Sestavil iz več virov Tomaž Banovec, 6.11.2010 in 22.9.2013. OECD na sploh hvali Švicarski model in deloma nemški model socialnih zaščit in pokojninskih ali drugačnih sistemov – bolje zavarovanj. Precej omenjenih zavarovalnih oblik (stebrov) še ne poznamo, opredeljevanja do znanega in še neznanega ali novega pa so praviloma dokaj ekstremna. Različni status izobrazbe in navade ter civilizacijsko okolje posameznikov, socialnih skupin v katere so vključeni in potrebe ali potrošne navade, ki so jih razvili, seveda različno vplivajo na naša odločanja in ravnanja. Dobro je osvojiti in povečati svojo finančno (zavarovalniško) pismenost in razumeti vsaj možnosti, četudi se ne ravnamo po vsem ponujenem, državna statistika am pomaga pri tem z definicijami in mednarodno primerljivimi podatki Ideje in rešitve smo sistemizirali po različnih virih. V zadnjih letih se je raznim oporam za krepitev oblik zavarovanj za starost in bolezen poimenovali kar stebrički ali stebri. Vendar tega ne morem predstaviti v celoti in dovolj sistematično. Celota bo na spletni strani ZDUS-a (projekt HELPS)

11. Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje? 0 – Ničelni ali prvi steber – Fleksibilnost je osebna in družbena zadeva in naloga. Fleksibilnost delavcev in ljudi na sploh pomeni: osebna, poklicna in prostorska mobilnost, širok izobrazbeni spekter, sposobnost stopati v projekte ter naloge, jih sooblikovati, vključuje tudi vsaj obdobno pripravljenost na nižje plače za več dela. Dodamo lahko še lastnost in sposobnost novega sprotnega ocenjevanja in ovrednotenja lastnega in skupnega dela in sposobnost reagiranja na dogodke, ki posameznika čakajo v sicer negotovi prihodnosti v dolgoživi družbi. Za seniorje se predpostavlja vzdrževanje fleksibilnosti za vse življenje tudi v pokoju. Torej govorimo o fleksibilnem upravljanju dolgožive družbe ne o parcialnih pristopih kot so aktivno staranje in podobno z resolucijami napovedano novo dano ravnanje. Daljšanje pričakovne dobe trajanja življenja (PDTŽ) pomeni tudi vedno daljše prejemanje pokojnin (22 let za Sloveijo + 3 mesece dodatno za vsako leto) zahteva vse življenjke oblikeflesksibilnosti, skrb zadobro zdravje in razvoj novih uporabnih in potrebnih veščin za čas v pokoju. Na tej osnovi je lažje graditi in se odločati druge stebre za varno staranje ali za življenje v dolgoživi družbi.

12. Razvoj prebivalstva in staranje (65+) v svetu in Evropi Japonski sindrom Evropa in Slovenija

13. Prognoza Eurostat za 2050 Nova definicija delovno aktivnega prebivalstva za čas med 20 in 70 letom življenja Sedanja - 50 let stara definicija delovno aktivnega prebivalstva določa čas med 15 in 65 letom življenja Nujna je redefinicija delovno aktivnega prebivalstva in poudarek na intrageneracijskem in intergenarijskem sodelovanju

14. Zaključek ali imamo možnosti ? • Podatkov in izkazanih dejstev imamo dovolj (preveč) kako izbrati potrebno smiselno in uporabno, tega še ne znamo? • Agenda 2020 in njen socialni del, majska priporočila evropskih institucij in naše sedanje tekoče razmere opozarjajo tudi na nujnost sprotnega in hitrega ukrepanja in ne na potrebo po novih strategijah in hitr razpoložljivi osnovah za odločanje. • Ali še pogrešamo strategijo, ki je končala 2010? Koliko veljajo slovenski stabilizacijski programi iz zadnjih let? Ali naj čakamo na uveljavljanje in podporo intrageneracij-skega sodelovanja pri sedanjih nosilcih institucionalnih oblik, ki so postali njihovi reformatorji? • Strategija, ki naj bi zagotovila izbrane možnosti za aktivno staranje naj bi bile pripravljena v letu 2015 ? Pričakovali bi, da bi pristojni v ministrstvih in institucijah, ki pokrivajo vprašanja aktivnega in drugačnega staranja imeli stalno pripravljene analitične osnove in podatke ter analitične skupine za podporo strateškemu odločanju. • Ali smo dovolj fleksibilni tudi v takih zadolženih institucijah, če pričakujemo fleksibilnost in prilagodljivost pri vseh drugih. tudi pri zavarovancih in starejših. • Za to pa je treba dovolj dobro določiti pojav ki ,ga bo spremljala in to je Razvoj ter upravljanje dolgožive družbe oprto na dejstva in evidence (UNODE)