RAZVOJNA PSIHOLOGIJA R azvoj otroka Mag. Maša Žvelc , univ. dipl. psih. as. za razvojno psih.

1. RAZVOJNA PSIHOLOGIJA Razvoj otroka Mag. Maša Žvelc, univ. dipl. psih. as. za razvojno psih.

2. Literatura • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus. (strani 6-63 in 146-464) • Žvelc, G. (2011). Razvojne teorije v psihoterapiji. Ljubljana: Založba IPSA. • Smrtnik- Vitulić, H. (2004) Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. • Gerhardt, S. (2004). Why love matters. HowAffectionShapes a Baby’s Brain. Routledge.

3. Teme predavanj • Uvod v razvojno psihologijo • Čustven in osebnostni razvoj • Razvoj čustev • Teorija navezanosti - Teorija separacije in individualizacije • Spoznavni razvoj

4. Razvojna psihologija- definicija • znanstvena disciplina • preučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja pri posamezniku v času • od spočetja do smrti (ontogeneza)

5. Področja razvoja

6. Razvojna obdobja • Prednatalno(od spočetja do rojstva) • Obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let) • Zgodnje otroštvo (od treh do šestih let) • Srednje in pozno otroštvo (od 6. leta do začetka pubertete) • Mladostništvo(med začetkom pubertete in 22. - 24. letom) • Zgodnja odraslost (med 22. - 24. letom in 40. - 45. letom) • Srednja odraslost (med 40.- 45. letom in 65. letom) • Pozna odraslost (od 65. leta do smrti)

7. Akademska razvojna psihologija: znanstvena disciplina opazovanje otrok v vsakdanjem življenju in eksperimentalnih situacijah poudarek na merljivih vrednostih – vedenjski odgovori Klinični svet: sklepanje o otroškem razvoju na podlagi razumevanja psihičnega sveta klientov poudarek na subjektivnem svetu doživljanja Razlike (povzeto po Kobal L.)

8. Razvojne teorije na področju psihoterapije • poudarek na čustvenem, osebnostnem in socialnem razvoju otroka • Psihoanalitične teorije razvoja -Sternova teorija o razvoju občutka sebe in odnosnosti • Teorija navezanosti

9. RAZVOJ ČUSTEV • Od nediferenciranega čustvenega stanja (splošno vzburjenje) k specifičnim čustvom • Ugodje- neugodje • Temeljna (osnovna čustva), 1. leto: žalost, strah, jeza, veselje • Kompleksna čustva ljubezen, ljubosumje, krivda… Čustva samozavedanja (sram, ponos)

11. VAJA: Katera čustva ste doživljali kot otrok • Česa ste se veselili, česa ste se bali, kdaj ste bili žalostni, zaradi česa ste se jezili, kdaj vas je bilo sram…? • Kako sta oče in mati reagirala, ko ste bili veseli, žalostni, prestrašeni, jezni, …?

12. RAZVOJ ČUSTVENE ZRELOSTI • Raznovrstnost, kompleksnost čustev • Verbalizacija čustev • Ustreznost čustev glede na okoliščine • Zmožnost uravnavanja doživljanja in izražanja emocij

13. ČUSTVEN RAZVOJ Povezan s spoznavnim in socialnim razvojem • Čustvena navezanost Uglašenost starša in regulacija čustev Pomembnost korektivnih izkušenj Odnosi v družini (med staršema, sorojenci…) Vzgojni stil • Neuglašenost in neustrezna regulacija Čustven prikrajšanost (čustveno hladni in neodzivni starši) Zlorabe Travma v velikim T in malim t (kumulativna travma)

14. Uvod v teorijo navezanosti (John Bowlby, raziskava Harlowa) Raziskave navezanosti v otroštvu Mary Ainsworth – ‘Tuja situacija’ TEORIJA NAVEZANOSTI John Bowlby 1907-1990 Mary Ainsworth

15. Eksperiment Harlowa

16. John Bolwby- Teorija navezanosti • Etološka teorija- biološko pogojena, instinktivna narava sistema navezanosti • Navezanost- otrok uporabi osebo, na katero je navezan, za varno bazo, iz katere lahko raziskuje. Ta oseba mu predstavlja rezervoar varnosti in tolažbe, ko jo rabi.

17. Navezanost pri človeku Po Bowlbyju navezanost razumemo kot težnjo otroka, da vzdržuje bližino s preferiranim objektom, ki je v pogojih naravne prilagojenosti navadno mama. Vedenje navezanosti je vsako vedenje, ki ima za cilj vzdrževanje bližine med novorojenčkom in mamo, oz. primarnim objektom. Sodobne definicije govorijo o navezanosti kot sistemu za uravnavanje čustev, še posebej občutka varnosti.

18. Glavni sistemi, ki so odgovorni za oblikovanje in vzdrževanje navezanosti • zaznavni sistem, ki omogoča orientacijo k objektu • motorični sistem: sledenje, oklepanje, sesanje • signalni sistem: jokanje, smehljanje, oglašanje, klicanje

19. Sistem navezanosti • Poveča možnost preživetja • Omogoča organizacijo rastočih nevronov v razvijajočih se možganih (Siegel, 1999) - vstop v medosebne odnose, ki pomagajo nezrelim možganom uporabljati zrele funkcije možganov staršev, s čimer postopoma organizirajo svoje procese (čustvena samoregulacija)

20. Delovni modeli navezanosti Preko ponavljajočih se izkušenj odnosa s pomembnimi osebami otrok oblikuje mentalne modele (shemo) navezanosti: • Kako vidim sebe (predstava o sebi) • Kako vidim drugega (predstava o drugem in o svetu).

21. Principi navezanosti (M. Main) • Navezanost se formira do 7. meseca starosti • Skoraj vsi dojenčki postanejo navezani • Otrok se naveže le na nekaj oseb • Način navezanosti vodi do sprememb v dojenčkovem vedenju in možganskem funkcioniranju

22. DVD navezanost- uvod

23. Vaja • Otrok, mati, tuja oseba

24. Ainsworth: Eksperiment tuja situacija • Starost otrok od 12.-18. mesecev • Tuja situacija • Opazuje se značilnosti vedenja: • Kako otrok reagira ob odhodu matere • Kakšno je njegovo raziskovalno vedenje • Kako reagira, ko se mati vrne • Glede na to se določi stil otrokove navezanosti

25. Eksperiment tuja situacija • Mama in otrok sta v sobi z igračami, mama bere, kasneje skuša otroka zainteresirati za igrače, če se sam ne zanima zanje. • Vstopi tuja oseba, se pogovarja z mamo, nato pa se zbliža z otrokom. • Mama zapusti sobo, otrok pa ostane sam s tujo osebo v neznanem okolju. • Mama se čez nekaj časa vrne, poskuša otroka zainteresirati za igrače, tuja oseba pa odide. • Mama ponovno zapusti sobo, otrok ostane sam. • Tuja oseba se vrne. • Mati se vrne.

26. Eksperiment tuja situacija • video

27. VARNA NAVEZANOST • Po separaciji iščejo bližino s staršem in se hitro pomirijo • „Zaupanje, da bo oseba navezanosti, bila vedno tam zame: dosegljiva, odzivna, zmožna, da mi pomaga ali me reši“

28. VARNA NAVEZANOST • Starši takih otrok so emocionalno dostopni in učinkoviti pri zadovoljevanju potreb – zmožni čustvene uglašenosti (varno-avtonomno navezani starši) Kapaciteta za refleksijo

29. IZOGIBAJOČA NAVEZANOST • Izražajo nižjo stopnjo stresa zaradi ločitve od matere in jo pri ponovnem snidenju ignorirajo (se obračajo stran, se ne zmenijo zanjo) • Starši so čustveno nedostopni in niso občutljivi na otrokove potrebe (hladnost, zavračanje in brezbrižnost) • Lahko pa tudi pretirano vsiljivi starši

30. AMBIVALENTNA NAVEZANOST • Po separaciji se ne morejo odlepiti od matere. Če jih mati zapusti, kažejo velik stres. • Pri ponovnem snidenju iščejo stik z materjo, vendar se ne pomirijo hitro in se ne vrnejo hitro k igri. • Ambivalentnost do matere (nihajo med zavračanjem matere in iskanjem bližine z njo)

31. Starši- ne nudijo občutka varnosti; so nekonsistentni v nudenju skrbi (skušajo biti povezani, vendar so neuglašeni na otroka – lahko tudi intruzivni)

32. DEZORGANIZIRANA NAVEZANOST • Otrok se čuti ogroženega s strani skrbnika • Razcep in disociacija psihe • Pogosto pri skrbnikih, ki so duševno bolni, odvisni,… • Povezano s PTSM

33. POZITIVNI MODEL O DRUGEM NIZKA STOPNJA IZOGIBANJA POZITIVNI MODEL SEBE NIZKA STOPNJA ODVISNOSTI, ANKSIOZNOSTI NEGATIVNI MODEL SEBE VISOKA STOPNJA ODVISNOSTI, ANKSIOZNOSTI VAREN PREOKUPIRAN ZAVRAČAJOČ PLAŠEN NEGATIVNI MODEL O DRUGEM VISOKA STOPNJA IZOGIBANJA

34. Allana Schore – nevropsihoanaliza Interpersonalna nevrobiologija (Daniel Siegel, Cozollino) Zgodnji medosebni odnos med materjo in otrokom vpliva na razvoj možganskih struktur. Primanjkljaji v zgodnem obdobju vplivajo na motnje v razvoju možganov (pomembnost orbitofrontalnega korteksa) Nevropsihoanaliza in interpersonalna nevrobiologija Allan Schore Daniel Siegel

35. Vpliv odnosa na razvoj možganov • Fiziološki in psihološki sistemi- se razvijajo v odnosu • Pomen zgodnjih izkušenj, navezanosti v odnosu s starši

36. Orbitofrontalna skorja • Se skoraj v celoti razvije po rojstvu- v odnosu z drugo osebo • Visok nivo opioidov- povezan s prijetnim doživljanjem • Kapaciteta za zavedanje svojega stanja, regulacijo čustev in empatijo, upravljanje čustvenega vedenja, odzivov na druge ljudi in njihovih čustev; • Regulacija, upravljanje – poteka s pomočjo povezav s subkortikalnimi osnovnimi emocionalnimi sistemi • Razvojno okno (prva tri leta )

37. Prijetna čustva in aktivnosti v odnosu- (ljubeč dotik, objem, pogled, “pogovor”, igra…)- ustrezen razvoj prefrontalnega korteksa; kapacitete za samoregulacijo in kompleksne socialne interakcije (nivoji dopamina, serotonina, opioidov se zvišajo)

39. Veselje pri pomembni osebi (radosten pogled in nasmeh): • Pomaga možganom rasti; predvsem predel, ki je odgvoren za socialno in čustveno zorenje

40. Ko dojenček gleda nasmejano mamo: • Njegov živčni sitem se prijetno vzburi Biokemične reakcije (pomaga tudi pri rasti nevronov; zelo masivno med 6 in 12 mesecem):nevropeptid za ugodje beta endorfin; dopamin (dobro počutje, energiziranje, stimuliranje)

41. Mati (skrbnik) zanemarja, depresivna • Nizek nivo norepinefrina pri otroku (zmanjšana kapaciteta za koncentracijo, vzdržati napor, vztrajati) • Povišano izločanje kortizola • Manj dopaminskih, serotoninskih in opioidnih receptorjev, posebno v prefrontalni skorji (zmanjšana kapaciteta za doživljanje zadovoljstva, ugodja in drugih pozitivnih čustev

43. Jezen, zavračajoč ali prazen, odsoten pogled matere (skrbnika): Izločanje stresnega hormona kortizola pri otroku, ki ustavi izločanje endorfinov in dopamina

44. NAVEZANOST V ODRASLOSTI • Dva tipa raziskav: - Mary Main (Adult Attachment Interview) - Partnerska ljubezen kot proces navezanosti (Hazan in Shaver, 1987; Bartholomew in Horowitz, 1990)

45. NAVEZANOST V ODRASLOSTI • Vprašalnik navezanosti v odraslosti (Bartholomew in Horowitz, prevod in slov. priredba: Žvelc in Žvelc) • http://www.integrative-journal.com/index.php/ijip/article/view/40 • ŽVELC, Maša. "Tudi jaz imam občutke" - od izogibajoče se k varni navezanosti. V: ŠKODLAR, Borut (ur.). 12. Bregantovi dnevi, [14.-17. oktober 2010, Rogaška Slatina]. Navezanost : zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje psihoterapevtov Slovenije, 2010, str. 164-179.

46. PSIHOANALIČNE RAZVOJNE TEORIJE • Freud: Psihoseksualna teorija razvoja: gon- struktura • Teorija objektnih odnosov: odnos- struktura

47. TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV • Osebnost se oblikuje na podlagi odnosa s pomembno drugo osebo (objektom) • Interakcije s pomembnimi drugimi so ponotranjene in postanejo del našega notranjega sveta • Dva pomena besede objektni odnos: - odnosi s pomembnimi drugimi - notranjepsihični odnos

48. Britanska šola objektnih odnosov • RONALD D. FAIRBAIRN • D. W. WINNICOT • HARRY GUNTRIP • MICHAEL BALINT

49. FAIRBAIRN (1889 – 1964) • Revizija osnovnih izhodišč Freudove teorije • Libido ne išče ugodja, ampak objekt • Osnovna motivacijska težnja je iskanje kontakta z drugimi ljudmi, ne pa zadovoljitev gonskih teženj • Primarna potreba otroka je, da je ljubljen • Psihopatologija je posledica motenj v medosebnih odnosih

50. FAIRBAIRN(razvoj objektnih odnosov) • Faza infantilne odvisnosti (zlivanje z objektom) • Prehodna faza med infantilno in zrelo odvisnostjo (ambivalentnost med težnjo po separaciji in težnjo ohraniti odvisnost) • Faza zrele odvisnosti (dva neodvisna posameznika, ki sta diferencirana)